Na tnalu Roberta Goloba oddaja Tarča, ki edina na TV Slovenija še ni »depolitizirana«

Kot kaže, prihajamo v zadnjo etapo čiščenja premierju neljubih novinarjev na TV Slovenija pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami. Da je Tarča najbolj gledana informativna oddaja na TVS, njenim ustvarjalcem v tem kontekstu ni v prid, pač pa je njihovo prekletstvo. So preveč slišan glas kritike (tudi) oblasti, da bi ga tik pred volitvami vladajoča klika tolerirala. Pri Združenju novinarjev in publicistov so jasni: paradnemu konju informativnega programa se lahko odreče samo nekdo, ki ima v ozadju politične interese.

Prejšnji teden je prišel na dan formaliziran poskus uprave RTV Slovenija na čelu z Natalijo Gorščak za »depolitizacijo« preiskovalne oddaje Tarča. Zadnje oddaje informativnega programa TV Slovenija, ki v času vlade Roberta Goloba še ni »depolitizirana«. Z drugimi besedami, kjer so še vedno kritični do sedanje oblasti in ji niso uslužni, kot v ostalem delu programa. Kar je očitno za vladajoče še posebej problematično v mesecih pred volitvami, zato so se prek svojih nastavljencev v vodstvu RTV Slovenija odločili narediti oster rez v vsebino Tarče, ki je najbolj gledana informativna oddaja TV Slovenija. Poskus discipliniranja in »depolitizacije« gre tokrat prek osnutka predloga programsko-produkcijskega načrta (PPN) za leto 2026, ki so ga z uprave te javne medijske hiše poslali v obravnavo na svet zavoda pod vodstvom Gorana Forbicija.

Odrejanje »ustreznih« gostov

V osnutek predloga PPN, katerega ključna avtorica je po oceni naših virov direktorica TV Slovenija Ksenija Horvat, so zapisali, da bo v Tarči več časa namenjenega preiskovalnemu novinarstvu in kakovostno raziskanim prispevkom. Nadalje, da »oddaja ne bo senzacionalistična, ampak jo bomo vzpostavili na najvišji ravni strokovne, umirjene studijske razprave o razkritih nepravilnostih, s poudarkom na gostih, ki lahko osvetlijo vzroke ter opozorijo na morebitne sistemske težave in pomanjkljivosti.«

Po novem naj bi postala Tarča nepolemična (!) oddaja, v kateri bodo razkrivali in preiskovali nepravilnosti. Pri tem pridemo do verjetno ključnega dela osnutka: »Politiki bodo gostovali le takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja. Bistvo bo torej preiskovalno novinarstvo, iskanje rešitev in ne zgolj polemična studijska razprava.« Med vrsticami je torej cilj uredniku Boštjanu Kogovšku in voditeljici oddaje Eriki Žnidaršič odrejati, kdo sme in kdo ne sme biti vabljen v studio, kateri ljudje smejo izraziti svoje mnenje pred javnostjo in kateri ne.

Naši sogovorniki s TVS pri tem dodajajo, da naj bi bili za direktorico Horvatovo in odgovorno urednico informativnega programa TVS Polono Fijavž še bolj kot politiki in drugi gosti z desnosredinskega svetovnonazorskega pola problematični nekateri z levega pola. Tisti, ki so kritični do vlade in posebej premierja Roberta Goloba. Zakaj? Politiki in mnenjski voditelji desne provenience tako ali tako ne vplivajo kaj dosti na volilni izbor na levi. Drugače je z vplivnimi ljudmi z leve – ti lahko s svojo kritiko v najbolj gledani informativni oddaji TVS ošibijo podporo Golobu med volivci levega pola oziroma vplivajo na njihovo volilno abstinenco.

Uprava RTVS: »Politiki bodo gostovali le takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja.«

Novinarji: gre za poskus cenzure

A zgodil se je upor novinarjev Tarče. Prvi je sicer bil že pred zloglasnim osnutkom predloga PPN, a bolj skrit pred javnostjo. Že pred dvema mesecema je namreč prišlo do poskusa zamenjave urednika oddaje Boštjana Kogovška. Povod je bil incident, ko je Golobov pravni zastopnik, odvetnik Stojan Zdolšek, na primitiven način iz vladnih prostorov (!), odslovil novinarko Tarče Vanjo Gligorović. Ni mu bilo po godu, da bi ga kaj spraševala, medtem ko je skrbno izbranim novinarjem razlagal zadeve o Golobovem postopku na Komisiji za preprečevanje korupcije v zvezi z njegovimi nedovoljenimi posegi pri kadrovanju v policiji.

Novinarji Tarče so se zoperstavili poskusu zamenjave Kogovška in vsaj za zdaj do tega ni prišlo. Ob osnutku predloga PPN, ki pomeni formaliziran napad na ves koncept oddaje, »depolitizacijo« v smislu podreditve vladajočim in discipliniranje, pa je zadeva prišla v javnost. V dopisu, prejšnji teden naslovljenem na člane sveta zavoda RTVS, so urednik, voditeljica in vsi novinarji Tarče (Anja Šter, Vanja Gligorovič, Ana Bajuk, Klemen Košak in Žan Dolajš) opozorili, da je predlog sprememb zanje nerazumljiv in ponižujoč, saj oddaji neutemeljeno očita senzacionalizem in zanemarja visok nivo preiskovalnega novinarstva, ki ga dosega. »Če bo predlog sprejet, bi bili lahko pod pretvezo krepitve strokovnosti deležni posega v uredniško avtonomijo pri izbiri gostov, ki jih vodstvo televizije, ki je pripravljajo PPN, v oddaji več ne bi želelo. Takšne omejitve ni deležna nobena druga informativna oddaja. Omejitev razumemo kot poskus cenzure in krnitev svobode izražanja, ki je temelj demokracije in je zapisana tudi v ustavi.«

Opozorili so, da je preprečevanje udeležbe bodisi določenih politikov ali drugih gostov, ki vodstvu niso po godu, nedopustno in bi ga lahko razumeli tudi kot poskus vpliva vladne politike na delovanje vplivne in gledane oddaje, ki je kritična do oblasti in bi jo bilo najbolje utišati ali vsaj omejiti, kar si politika že dolga leta želi. »Tudi soočenje mnenj in polemična razprava sta del demokracije in njuno omejevanje je korak stran od temeljnih demokratičnih vrednot in principov.« Izvedeli smo, da so bili ustvarjalci oddaje po tem, ko je ta protest prišel v javnost, prejšnji petek vabljeni na sestanek k odgovorni urednici Fijavževi. Ta naj bi jim dejala, da bodo šli sporni deli osnutka predloga PPN, ki se nanašajo na Tarčo, ven iz dokumenta in nobenih posegov ne bo. Kmalu bo jasno, ali ji je verjeti na besedo.

Takšne omejitve ni deležna nobena druga informativna oddaja. Omejitev razumemo kot poskus cenzure in krnitev svobode izražanja.

Čas »nikogaršnjih hlapcev«

Mnogi so ob opisanem napadu vladajočih na Tarčo na družbenih omrežjih zadeve komentirali v smislu, zdaj imate, kar ste očitali prejšnji vodstveni ekipi RTV Slovenija v času vlade Janeza Janše. Tudi novinarji Tarče na čelu z voditeljico Eriko Žnidaršič so se namreč v času zadnje Janševe vlade pridružili protestom večjega dela novinarjev z RTVS, ki so zatrjevali, da so deležni političnih pritiskov, posegov v njihovo novinarsko avtonomijo znotraj hiše, opozarjali na kadrovske menjave. Organizirali so shode, stavko, nadeli so si naziv »nikogaršnji hlapci«. Majice s tem napisom so nosili tudi ustvarjalci Tarče.

Eriko Žnidaršič smo prosili, naj konkretno predstavi, kdo in kako je tedaj posegal v novinarsko avtonomijo njene oddaje. Pravi, da je bilo tudi v prejšnjem mandatu »precej divje«, odgovorna urednica (tedaj Jadranka Rebernik) je poskušala vplivati na sestavo gostov v Tarči, vendar so stvari uspeli vedno izpeljati »po svoje«. Kako se na očitek o poseganju v oddajo odziva Jadranka Rebernik, takratna odgovorna urednica informativnega programa TVS? Če bi posegala v sestavo gostov Tarče na nedovoljen način, v smislu, da nekdo ne sme priti v oddajo, ali da kdo mora biti v njej, bi bili časopisi tedaj polni naslovov o tem, pravi Rebernikova. »A nisem na ta način nikoli posegala. Imela pa sem večkrat težavo od urednika in voditeljice Tarče dobiti imena gostov, čeprav sta dolžna predhodno obvestiti odgovornega urednika o tem. Konec koncev, če nekdo toži zaradi oddaje, je odgovorni urednik tisti, ki gre na sodišče in je lahko tudi obsojen.«

Mnogi so na družbenih omrežjih zadeve komentirali v smislu, zdaj imate, kar ste očitali prejšnji vodstveni ekipi RTV Slovenija.

»Pričakujem podporo ljudi«

Žnidaršičeva izpostavlja, da je zdaj ta poskus nadzora podoben in celo večji. »Razlika je tudi ta, da nam je takrat civilna družba stala v podporo, zdaj pa so vsi tiho in jih nič več ne moti. To kaže na veliko dvoličnost določenih skupin.« V prejšnjem mandatu so nekateri programski svetniki na RTVS po oddaji o nekdanjem mariborskem županu Francu Kanglerju (zdaj je predsednik mestnega odbora SDS Maribor) tudi pozivali, da bi jo morali odpustiti, se spominja voditeljica. Ne od Društva novinarjev Slovenije ne od Sindikata novinarjev Slovenije v sedanji situaciji poskusa poseganja v oddajo ne pričakuje ničesar. Niti ni članica nobenega njihovega organa. »Pričakujem podporo ljudi, ki pa jo tudi imamo.«

Pred stavbo RTVS je na enem od novinarskih shodov na začetku marca 2022 v času Janševe vlade dejala, da so bili »v četrtek že dan pred oddajo deležni političnega napada, še preden smo karkoli objavili. Na dan oddaje so potem sledila svarila znotraj hiše glede gostov, koncepta, vodenja. Nato se je ponovno vmešala politika s pogojevanjem gostov in nazadnje še sam premier, ki nas je označil za proruske ekstremiste … Tudi tokrat ni šlo brez pozivov k našim zamenjavam in sankcioniranju, česar smo bili do zdaj že večkrat deležni, tudi prek programskega sveta.« Tedanji predsednik vlade Janez Janša je namreč na omrežju twitter (zdaj X) po oddaji Tarča, v kateri so obravnavali napad Rusije na Ukrajino (nekaj dni po napadu) in vlogo Slovenije v tej vojni, ustvarjalce oddaje označil za proruske ekstremiste in da se za to opravičuje Evropski uniji in Natu ter posebej Ukrajincem, saj da vlada na takšno poročanje nima vpliva.

Žnidaršičeva na vprašanje, ali je bil že kadarkoli v preteklosti podoben formaliziran poskus poseganja v njihovo novinarsko avtonomijo, kot je zdaj, pojasni, da je koncept oddaje od začetka nespremenjen. Namenjena je analiziranju, razčiščevanju ozadij in soočenju različnih mnenj.

Laž Polone Fijavž

Zanimalo nas je stališče novinarskih organizacij do poskusa »depolitizacije« Tarče. Pri Združenju novinarjev in publicistov pod vodstvom publicista dr. Matevža Tomšiča ocenjujejo, da je oddaja do zdaj kritično gledala pod prste tako desnim kot levim vladam, zato ji nihče ne more očitati pristranskosti. Njeno spreminjanje je napad na preiskovalno novinarstvo in poseg v avtonomijo odločanja ustvarjalcev oddaje. Celotno izjavo ZNP objavljamo v okvirju.

Za odziv smo prosili tudi Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije, ki sta bila v času zadnje Janševe vlade avantgarda boja »zoper politične pritiske in novinarsko avtonomijo« na RTV Slovenija. Do danes ne od enih ne od drugih odgovora še nismo prejeli. Poizvedeli smo tudi pri vodstvu RTVS na čelu z Natalijo Gorščak. Mar res drži, da bodo (po sestanku novinarjev Tarče z odgovorno urednico Polono Fijavž) vsi za novinarsko ekipo sporni deli osnutka PPN umaknjeni? Ali zagotavljajo, da bo oddaja ostala neokrnjena, brez poseganja v uredniško in novinarsko avtonomijo? Na pojasnila še čakamo.

Fijavževa je sicer prejšnji teden na seji sveta RTVS, na katerem so obravnavali osnutek predloga PPN, zagotovila, da je »vse, kar piše v osnutku, del naših rednih tedenskih razprav in jasnih uredniških usmeritev«. Z ustvarjalci Tarče so po njenem dosegli soglasje. Kar je brezsramna laž.

Zanimalo nas je, ali pri Združenju novinarjev in publicistov od Društva novinarjev Slovenije, Sindikata novinarjev Slovenije in nevladnikov, ki se deklarativno zavzemajo za novinarsko svobodo, pričakujejo, da se bodo tudi oni zavzeli za ohranitev Tarče v tej obliki brez oblastnih posegov v njihovo avtonomijo in poskusov utišanja ter ščitenja vladajočih politikov. »Seveda bi pričakovali in si želeli, da bi se oglasili vsi, ki jih navajate, a dosedanje izkušnje kažejo, da se omenjene organizacije praviloma ne oglašajo takrat, ko so v ozadju interesi leve politike ali novinarjev, ki so povezani z njo. Bi pa že bil čas, da bi v slovenskem novinarstvu kljub medsebojnim razlikam presegli takšno ozko gledanje in se zavzeli za dobrobit novinarstva kot takega.«