Nad Golobovo vlado zdaj še šolniki. Ampak, se zavzemajo za prave stvari?

Tadeja Zabret

Pred vlado so se danes na opozorilnem protestnem shodu zbrali sindikalni zaupniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki so tako izrazili nasprotovanje vladnemu predlogu za odpravo plačnih nesorazmerij. Ta bi plače v javnem sektorju sicer dvignil, a po mnenju sindikatov porušil še tisto ravnotežje, ki vlada sedaj.

Kaj torej zahtevajo sindikati, kaj predlaga vlada in kakšne so težave na terenu? Govorili smo tudi z ravnateljico OŠ Lava Celje ter ravnateljem Gimnazije Šentvid.

Vladni predlog sprememb

Zadnji vladni predlog za odpravo plačnih nesorazmerij in hkratni prehod na novo plačno lestvico bi državo stal približno milijardo evrov. Najnižji plačni razred nove lestvice bi bil določen v višini aktualne minimalne plače, najvišji pa bi bil sedemkratnik tega zneska. Vsem javnim uslužbencem bi se po aktualnem predlogu plače dvignile, a v različnih višinah. Plačna reforma bi se začela izvajati s 1. 1. 2025, v celoti pa bi bila uveljavljena v treh letih. Vlada bi vrednosti plačnih razredov z inflacijo nato uskladila od 1. 1. 2028 dalje. Med predlogi je bilo tudi znižanje števila dni letnega dopusta na največ 30 dni za vse plačne skupine. Usoda pogajanj po odstopu dotlej prve pogajalke nekdanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik ni jasna.

foto: Katja Kodba, STA

Sviz za odpravo plačnih nesorazmerij in usklajevanje plač z inflacijo

Sviz je z današnjim shodom zahteval odpravo plačnih zaostankov za zaposlene v šolstvu, znanosti in kulturi, ohranitev in utrjevanje strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi, prednostno odpravo plačnih nesorazmerij v spodnji tretjini plačne lestvice, zlasti za skupino J, ter sprotno usklajevanje osnovnih plač zaposlenih v javnem sektorju z inflacijo.

Vladnemu predlogu prenove plačne lestvice nasprotujejo, ker da plačna nesorazmerja ne le ohranja, ampak jih na delovnih mestih s strokovnimi nazivi v vzgoji in izobraževanju ter kulturi tudi povečuje.

Sviz je tako pripravil tudi lasten predlog sprememb, po katerem bi se za delovna mesta do vključno 30. plačnega razreda prevedba na novo plačno lestvico izvedla s 1. januarjem 2024 in se hkrati izplačala vsaj polovica predvidenega zvišanja plač. Druga polovica pa bi se nato izplačala najpozneje 1. januarja 2025. Hkrati bi se plače z inflacijo uskladile za vse zaposlene v javnem sektorju v letu 2024. Pri odpravi plačnih zaostankov v Svizu zahtevajo natančne roke dviga plač. V primeru, da po današnjem shodu njihove zahteve ne bi bile (u)slišane, so napovedali tudi možnost odmrznitve stavke.

Bom res mogu vol´t Janšo? se sprašuje eden od protestnikov na današnjem shodu.

»Ureditev plačnih nesorazmerij bi okrepila splošno pozicijo učiteljstva v družbi«

Ravnatelj Gimnazije Šentvid Jaka Erker je za Domovino dejal, da bi se vlada in sindikati kljub trenutnih zastojih pri usklajevanju morali pogajati dalje, saj je odklanjanje pogajanj oz. pomikanje sprememb v kasno bodočnost o aktualnih razmerah ne samo v šolstvu, ampak v celotni javni upravi, nesprejemljivo. Urejenost napredovanj v zvezi s (strokovnimi) nazivi je po njegovi oceni en majhen košček problema, mnogo bolj pereča od notranjih nesorazmerij so po njegovi oceni generalna nesorazmerja – tj. plačno pozicioniranje profesorja ali pa ravnatelja glede na druga primerljiva dela oz. delovna mesta v javni upravi.

Na šentviški gimnaziji imajo kar zadeva iskanje kadrov malo težav, le denimo pri nadomeščanjih začasno odsotnih. So pa po njegovi oceni gimnazije na tem področju v boljšem položaju, saj želijo gimnazijski profesorji neredko postati učitelji iz osnovnih in srednjih šol. A po njegovi oceni ne moremo govoriti o dobri rešitvi, če je zato problem potem nekje drugje: »Pridobivanje učiteljev iz drugih šol ni rešitev. Potrebujemo nove, mlade učitelje. Ti pa začenjajo tako nizko, da ta poklic zanje ni več atraktiven in zato ne pridejo v učiteljske vrste,« je dejal. Ureditev plačnih nesorazmerij bi okrepila splošno pozicijo učiteljstva v družbi, meni Erker, saj »skozi plačo prepogosto gledamo mesto posameznega poklica v družbi«. Po njegovi oceni je ureditev plačnih razmerij v šolstvu tu najbolj ključen problem.

Najslabše plačani mladi učitelji ter tajnice, računovodje, kuharji, čistilke ...

Ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko je izpostavila, da zaposleni v šolstvu na nesorazmerja v plačah opozarjajo že leta – od zadnje spremembe na slabše. »Se pa z novimi spremembami kažejo še dodatni razhodi, ki ne bodo uredili najbolj kritičnega dela, ki smo ga želeli urediti – da se vzpostavijo pravična razmerja med zaposlenimi različnih vrst in seveda med ostalo javno upravo – s tem, da je šolstvo specifično področje, ki bi moralo biti deležno posebne dodatne obravnave z ozirom na zavedanje, da nimamo kadrov in da tudi nova postavitev plačnih razmerij ne bo pozitivno vplivala na to, da bi se mladi odločali za učiteljski poklic in vztrajali pod vsemi negativnimi pogoji v šolskem prostoru,« je dejala za Domovino.

Znotraj šolstva so po njenih besedah največja nesorazmerja trenutno med učitelji in ravnatelji – slednjim se namreč denimo ne priznajo nazivi, medtem ko drugim zaposlenim se. »V novem predlogu so degradirani svetovalni delavci, ki so učiteljem v pomoč pri delu z otroki in starši ter ob različnih problematikah. Razmisliti bi bilo treba o učiteljih začetnikih, ki imajo prenizko izhodišče, saj tako ne bomo motivirali mladih, da bi se sploh odločili za katerokoli področje študija na področju vzgoje in izobraževanja. Izpostavljam pa tudi skupino J; to so od tajnic, do računovodij, pa kuharji, čistilke in ostali, ki so že leta podhranjeni že v izhodišču,« je dejala. Že znotraj vzgoje in izobraževanja je tako po njenih besedah kar nekaj skupin, ki bi potrebovale drugačen razmislek in ureditev dohodkov, da ne bodo tako strahotno nizki.

Kolenkova: »Težave s pridobivanjem zaposlenih imajo praktično vse šole«

Po njenih besedah imajo trenutno težave s pridobivanjem zaposlenih praktično vse šole. »Pri tem ne samo, da določenih profilov učiteljev ni, tukaj so še nadomeščanja zaradi dolgih bolniških odsotnosti, porodniških odsotnosti ipd. Vsi, ki imajo primerno in ustrezno izobrazbo, so v delovnih razmerjih, zato se sedaj poslužujemo skrajnih ukrepov – da poučujejo tudi ljudje, ki ne bi smeli poučevati – vstopajo neprimerno strokovno usposobljeni in se potem izobražujejo, ko že poučujejo,« je dejala.

Na njihovi šoli so imeli največje težave pri iskanju učiteljic razrednega pouka, ki si jih po njenih besedah trenutno šole jemljejo ena drugi. »Težko je dobiti učitelja, še posebej težko je pa dobiti dobro usposobljenega učitelja,« je dejala.

V šolstvu sicer množica perečih težav

Po njenih besedah je v šolstvu poleg plač še množica perečih problemov: od sistemske prenove kurikuluma, področja tujcev, ki vstopajo v našo šolski prostor in do težav prihaja zaradi neznanja jezika in multikulturnosti, pa do vzgoje v šolah, odgovornosti staršev. Poleg tega so tu še druga vsebinska in organizacijska področja, kot so kadrovsko in finančno pokritje razširjenega programa, izbirnih predmetov, pa tudi vloga in vrednotenje nacionalnih preizkusov znanja ter preštevilna zakonodaja, ki posega v šolski prostor.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike