Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade predala poročilo o dogajanju na Ministrstvo za pravosodje

Pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan je prenehala ministrska funkcija, potem ko se je državni zbor na izredni seji seznanil z njenim odstopom. Švarc Pipanova je odstopno izjava podala v četrtek. Golob mora v naslednjih desetih dneh predlagati novega ministra ali sporočiti, kdo bo začasno vodil resor. Ob slovesu v državnem zboru je med drugim dejala, da je »predsedniku vlade predala izčrpno poročilo, ki nedvoumno kaže, da je v ozadju tega posla skrbno načrtovano delovanje dobro organizirane peščice državnih in političnih uradnikov: zavestno zavajanje, prirejanje postopkov, dokumentacije in kadrovskih struktur odgovornih služb sekretariata Ministrstva za pravosodje.«

Celoten govor objavljamo v nadaljevanju:

Spoštovana predsednica državnega zbora, spoštovani visoki zbor, kolegi ministri in ministrice! V zadnjih tednih mi je marsikdo in iz različnih vzgibov, očital, da se otepam objektivne odgovornosti. Da se oklepam funkcije in odrekam poslušnost tistim, ki so me »postavili«. A vsakomur, ki mu je do resnice, je medtem postalo jasno, zakaj sem vztrajala. Najprej zato, da pomagam – po najboljših močeh in v okviru svojih pristojnosti – odkriti, in razkriti, obrise netransparentne pajčevine spornih političnih, poslovnih in kadrovskih praks, ki omogočajo vdore parcialnih interesov in sistemske korupcije v državni aparat. Da preprečim zakrivanje sledi. In da tudi presekam udobje tistih, ki računajo na to, da ljudje hitro pozabljajo ter da se da ozadja afer prikriti s tihimi odhodi ministrov, tovrstne prakse pa se nemoteno nadaljujejo. Zato danes, raje nekaj tednov kasneje, kot en sam dan prezgodaj, stojim pred vami z dvignjeno glavo in mirne vesti. Predsedniku vlade sem predala izčrpno poročilo, ki nedvoumno kaže, da je v ozadju tega posla skrbno načrtovano delovanje dobro organizirane peščice državnih in političnih uradnikov: zavestno zavajanje, prirejanje postopkov, dokumentacije in kadrovskih struktur odgovornih služb sekretariata Ministrstva za pravosodje. Prav tako je jasno, da je prihajalo v postopku tudi do nepooblaščenih zunanjih vplivov in prevar. Na NPU smo že posredovali več kot tisoč strani relevantne dokumentacije, in še nekaj potencialnega dokaznega materiala jih čaka na Župančičevi. Verjamem in pričakujem, da bodo organi pregona skrbno preiskali tudi sume kaznivih dejanj. Nikoli nisem zanikala objektivne politične odgovornosti, zato danes prostovoljno odstopam z mesta ministrice za pravosodje. A zgolj moj odhod z mesta ministrice ne bo rešil bistva te zgodbe – zato si tudi sama želim, tako kot javnost, da se razjasnijo vse podrobnosti in vloge vseh akterjev, da zadeva dobi pravičen in zakonit epilog. Le tako bo služila ne le kot svarilo za naprej, pač pa tudi kot temelj sistemskih sprememb in dodatnih varovalk za preprečevanje korupcije in varovanje javnega interesa. Sistemska korupcija ni nekaj, kar se zgodi slučajno, po principu »priložnost dela tatu«. Kot rakavo tkivo se razrašča v vse pore družbe in države, skozi čas, komaj opazno, a vztrajno. Eden od faktorjev, ki jo omogoča, so laži in prevare, ki ostajajo zakrite in nekaznovane. Te so veliko bolj uničujoče kot tiste, ki se odkrijejo in razgalijo. Seveda iskreno obžalujem, da sem sama zaradi prevelike zaupljivosti, te laži in prevare spregledala – državljankam in državljanom se za to veliko napako osebno opravičujem. A še mnogo bolj bi obžalovala, če bi odšla, preden bi jih uspela čimbolj odkriti in razkriti. Ob odhodu se srčno zahvaljujem državljankam in državljanom za številne izraze podpore in spodbude. Hvala vestnim sodelavkam in sodelavcem, ki so mi bili v oporo tudi v tej zadnji etapi. Za zaupanje, ki sem ga bila v tem času nesamoumevno deležna, se zahvaljujem tudi predsedniku vlade republike Slovenije, dr. Robertu Golobu. Vse to me navdaja z upanjem in vero, da bomo skupaj zmogli končno presekati s spornimi političnimi praksami in korupcijo. Dovolite, da sklenem in se poslovim z verzi Tomaža Šalamuna: »Utrga se luč zdrobi se kamen skoz tvojo senco steče reka in tuja sonca vžigajo svetlobo nihče ne ve kako si prišel tja toda kjerkoli si v karkoli so te vpeli samo to veš da moraš.« Morala sem. Srečno, Slovenija!