Napovednik 104. številke tednika Domovina: Nuša Derenda: Nikoli se ne smeš vdati
"Zato so trije predsedniki ignorirali protokolarno mašo za domovino in zato je bila državna proslava izključujoča za polovico prebivalcev Slovenije. Pravzaprav je čudno, da so oblastniki na proslavo sploh prišli. Nekateri njihovi poslanci so bili vsaj iskreni in so priznali, da samostojna Slovenija ni njihova intimna opcija in so ostali doma. Pošteno. Bolje, kot da rojstni dan državnosti praznuješ s proslavo, posvečeno naravi," piše v uvodniku urednik tednika Tino Mamić.
Teden je minil v znamenju praznovanja 32. rojstnega dneva slovenske državnosti. Poleg komentarja državne proslave Andreja Finka in fotoreportaže z Domovinine proslave, fotografiral je Tomo Strle, v Temi tedna v narodnem duhu ponujamo pogled na še en za slovensko zgodovino pomemben dogodek – 110. obletnico prve mature v slovenščini.
Tino Mamić je pripravil pregled dogajanja v času ustanavljanja takratnih Škofovih zavodov in se z nekaterimi aktivnimi šolniki ter maturanti današnje Škofijske klasične gimnazije pogovarjal o stanju in prihodnosti slovenskega katoliškega šolstva.
Med drugimi so svoje misli delili mariborski duhovnik Ivan Štuhec, predsednik sveta staršev ŠKG Mitja Štular, profesor na ŠKG Andrej Bartol in nekdanji dijak ŠKG Jurij Tomac.
Domovina 104 v digitalni obliki za naročnike izide v sredo, v tiskani obliki pa v četrtek. Prelistajte jo na spletu tudi vi! Če še niste naročnik, si lahko ogledate predogled (od srede od 12. ure). Želim se naročiti
Vabljeni tudi k ogledu fotoreportaže s Festivala družin, ki je v organizaciji Zavoda Iskreni potekal na dan državnosti. Povzetek dogajanja je pripravila Andreja Barat.
Odmeva tudi ignoranca do pokojnega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki na Frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerem je letos Slovenija častna gostja, ni dobil svojega mesta. "Bili so časi, ko je bil Boris Pahor v Jugoslaviji persona 'non grata', najbolj seveda zaradi intervjuja z Edvardom Kocbekom o povojnih pobojih domobrancev. Šlo pa ni samo za to, Borisa Pahorja takratna levica, slovenska seveda, ni marala predvsem zaradi njegove zvestobe slovenstvu, narodu in jeziku. Prevečkrat se na to pozablja," opozarja publicist Jurij Paljk.
Bojan Požar piše o ozadju še ene sodne zmage ljubljanskega župana Zorana Jankovića: "Odvetniška pisarna Rojs, Peljhan in Prelesnik je hišna odvetniška pisarna Mestne občine Ljubljana oziroma Zorana Jankovića. Tam so, denimo, v zadnjih letih zaslužili več kot 780 tisoč evrov."
Slavoj Žižek je v članku navedel, da so čebele delavke primer transspolnosti v naravi, zato se Jakob Vid Zupančič sprašuje, ali ta podatek drži. Ugotavlja pa tudi, da "Žižek kritizira spolno teorijo današnjega časa, saj na primeru čebel nakazuje grozo družbe, v kateri bi takšna spolna ideologija prevladovala".
Objavljamo tudi intervju s pevko Nušo Derenda, ki je med drugim spregovorila tudi o svoji ženstvenosti in svoji družini. Sporoča, da se ne smemo nikoli vdati.
Andraž Šest je iz Egipta poslal še eno pismo. Tokrat piše o Armencih, ki so po pobegu v Egipt prišli z dežja pod kap.
Andraž Arko pa v redni rubriki ob 800-letnici postavitve prvih jaslic v Grecciu razlaga simbolični pomen modrecev z Vzhoda oz. v slovenskem izročilu t. i. svetih treh kraljev.
Ali je razlika med uradnikom in urednikom res samo v črki a oz. e? Morda vam lahko pomaga najti odgovor Gregor Čušin.
Vse to in še več v 104. številki Domovine, ki izide v četrtek, 29. junija.
Želim se naročiti
Celoletna naročnina stane 159 evrov (v trafiki 187,20 evrov). V prosti prodaji je cena ene številke 3,60 evrov.
Naročniki lahko Domovino 104 na spletu preberete v celoti. Nenaročniki si lahko ogledate predogled (od srede od 12. ure).
Teden je minil v znamenju praznovanja 32. rojstnega dneva slovenske državnosti. Poleg komentarja državne proslave Andreja Finka in fotoreportaže z Domovinine proslave, fotografiral je Tomo Strle, v Temi tedna v narodnem duhu ponujamo pogled na še en za slovensko zgodovino pomemben dogodek – 110. obletnico prve mature v slovenščini.
Tino Mamić je pripravil pregled dogajanja v času ustanavljanja takratnih Škofovih zavodov in se z nekaterimi aktivnimi šolniki ter maturanti današnje Škofijske klasične gimnazije pogovarjal o stanju in prihodnosti slovenskega katoliškega šolstva.
Med drugimi so svoje misli delili mariborski duhovnik Ivan Štuhec, predsednik sveta staršev ŠKG Mitja Štular, profesor na ŠKG Andrej Bartol in nekdanji dijak ŠKG Jurij Tomac.
Domovina 104 v digitalni obliki za naročnike izide v sredo, v tiskani obliki pa v četrtek. Prelistajte jo na spletu tudi vi! Če še niste naročnik, si lahko ogledate predogled (od srede od 12. ure). Želim se naročiti
Vabljeni tudi k ogledu fotoreportaže s Festivala družin, ki je v organizaciji Zavoda Iskreni potekal na dan državnosti. Povzetek dogajanja je pripravila Andreja Barat.
Odmeva tudi ignoranca do pokojnega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki na Frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerem je letos Slovenija častna gostja, ni dobil svojega mesta. "Bili so časi, ko je bil Boris Pahor v Jugoslaviji persona 'non grata', najbolj seveda zaradi intervjuja z Edvardom Kocbekom o povojnih pobojih domobrancev. Šlo pa ni samo za to, Borisa Pahorja takratna levica, slovenska seveda, ni marala predvsem zaradi njegove zvestobe slovenstvu, narodu in jeziku. Prevečkrat se na to pozablja," opozarja publicist Jurij Paljk.
Bojan Požar piše o ozadju še ene sodne zmage ljubljanskega župana Zorana Jankovića: "Odvetniška pisarna Rojs, Peljhan in Prelesnik je hišna odvetniška pisarna Mestne občine Ljubljana oziroma Zorana Jankovića. Tam so, denimo, v zadnjih letih zaslužili več kot 780 tisoč evrov."
Slavoj Žižek je v članku navedel, da so čebele delavke primer transspolnosti v naravi, zato se Jakob Vid Zupančič sprašuje, ali ta podatek drži. Ugotavlja pa tudi, da "Žižek kritizira spolno teorijo današnjega časa, saj na primeru čebel nakazuje grozo družbe, v kateri bi takšna spolna ideologija prevladovala".
Objavljamo tudi intervju s pevko Nušo Derenda, ki je med drugim spregovorila tudi o svoji ženstvenosti in svoji družini. Sporoča, da se ne smemo nikoli vdati.
Andraž Šest je iz Egipta poslal še eno pismo. Tokrat piše o Armencih, ki so po pobegu v Egipt prišli z dežja pod kap.
Andraž Arko pa v redni rubriki ob 800-letnici postavitve prvih jaslic v Grecciu razlaga simbolični pomen modrecev z Vzhoda oz. v slovenskem izročilu t. i. svetih treh kraljev.
Ali je razlika med uradnikom in urednikom res samo v črki a oz. e? Morda vam lahko pomaga najti odgovor Gregor Čušin.
Vse to in še več v 104. številki Domovine, ki izide v četrtek, 29. junija.
Želim se naročiti
Celoletna naročnina stane 159 evrov (v trafiki 187,20 evrov). V prosti prodaji je cena ene številke 3,60 evrov.
Naročniki lahko Domovino 104 na spletu preberete v celoti. Nenaročniki si lahko ogledate predogled (od srede od 12. ure).
Povezani članki
Zadnje objave
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Vaše delo – naša blaginja: nerodnost ali skrita iskrenost predsednice republike?
1. 5. 2026 ob 20:39
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Kitajsko izsiljevanje Evropske unije
1. 5. 2026 ob 17:27
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.