Navidezni ali resnični zasuk v desno?

Vir: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Kot se trenutno zdi, bo prišlo do koalicije, za katero se ves čas zavzema trojček (NSi, SLS in Fokus) oziroma »tretji parlamentarni blok« (omenjeni trojček skupaj z Logarjevimi Demokrati in Stevanovičevo Resnico). Upati je, da bo temu tako, čeprav obstajajo tudi določeni pomisleki ...

V povolilnem pat položaju je z nastankom tretjega parlamentarnega bloka prišlo do določene deblokade ali premika v smer desno-sredinske koalicije in vlade. Da je do tega premika prišlo, ima največ zaslug trojček (NSi, SLS in Fokus), predvsem pa predsednik NSi Jernej Vrtovec, ki je spretno izkoristil trenutno situacijo in s svojim predlogom o nastanku tretjega parlamentarnega bloka razblinil Golobovo fantaziranje o »vladi narodne enotnosti«, ne da bi v njej bila tudi SDS (ko je govora o vladi narodne enotnosti, je ta namreč popolni nesmisel, če v njej ne sodelujejo vse parlamentarne stranke), in tako Goloba, skupaj z dosedanjo levo koalicijo potisnil v podrejen položaj.

Če je bila Vrtovčeva pobuda za nastanek tretjega bloka odlična zamisel, pa podani predlog za izvolitev Zorana Stevanoviča za predsednika parlamenta ni bila ravno posrečena odločitev. Ne gre za to, da Stevanovič ni sposoben ali ne bo kos vodenju parlamenta (nedvomno bo veliko boljši predsednik parlamenta kot dosedanja predsednica Urška Klakočar Zupančič), v oči bodejo nekatere njegove izjave in dejanja v preteklosti kot tudi njegova suverenistična ter prosrbska in proruska stališča.

Zdaj je, kar je, čas bo pokazal, ali je bila Stevanovičeva izvolitev dobra ali napačna odločitev, predvsem pa, v kolikšni meri bo Stevanovičeva stranka lojalna desno-sredinski koaliciji, če bo do nje prišlo.

Pregovorno sicer drži rek, da je politika umetnost možnega, ampak tudi pri tem obstajajo meje. S predpostavko, da je v zakulisju prišlo do politične trgovine za sestavo desno-sredinske koalicije, bi bilo veliko bolje, če bi se tretji blok poenotil in predlagal za predsednika Državnega zbora Janeza Ciglerja Kralja, Stevanoviču pa ponudil v primeru nastanka desno-sredinske vlade kakšen ministrski resor, ne pa tako izpostavljeno in pomembno funkcijo kot je mesto predsednika parlamenta. Z izvolitvijo Stevanoviča za predsednika parlamenta je resda (vsaj zaenkrat) bil preprečen »prestop« njegove stranke na levo stran oziroma nastanek leve ali Golobove koalicije, kot tudi možno izsiljevanje njegove stranke pri morebitnem sestavljanju desne koalicije in vlade, a cena te izvolitve je res visoka. Če dogovor o kandidaturi Janeza Ciglerja Kralja ali pa nekoga drugega za mesto predsednika parlamenta ni bil mogoč, potem bi bilo bolje ne predlagati nikogar in počakati na nadaljnji razvoj dogodkov.

Pri Stevanovičevi izvolitvi je zanimivo tudi ravnanje SDS, ki je to izvolitev podprla. Ne zato, ker ga je podprla, ampak zaradi razlogov, zakaj je to naredila. Morda so bili tudi drugi razlogi, ampak kdor vsaj malo spremlja delovanje te stranke, ve, da je to naredila predvsem iz taktičnih razlogov, ali kot je hudomušno dejal Janez Janša, »da se levica nauči šteti«.

Prav nasprotno in po svoje tudi zanimivo pa je bilo ravnanje z leve strani parlamenta, zlasti Gibanja Svobode, ki je bila v parlamentarni razpravi in po Stevanovičevi izvolitvi v svojih izjavah izrazito napadalna in žaljiva. Namesto umirjenega sprejemanja demokratičnega postopka in Stevanovičeve izvolitve so prevladovali ostri odzivi in zgražanje nad njim. Takšno vedenje dokazuje razhajanje med deklarativnim zagovarjanjem dialoga oziroma sodelovanja in dejanskim političnim ravnanjem. Kar je pa tu najbolj zanimivo, je, da Golob (in njegova Svoboda) ni imel nobenih zadržkov in pripomb, ko je bila v igri še sestava leve koalicije, ki bi vključevala tudi sodelovanje s Stevanovičevo Resnico, ko se je pa ta kombinacija z nastankom tretjega bloka oziroma s Stevanovičevo izvolitvijo na funkcijo predsednika parlamenta izjalovila, je bil sprožen pogrom nad njim.

Po relativno uspešnem manevru tretjega bloka, ki je zapeljal v smer desno-sredinske koalicije oziroma vlade, je zdaj na vrsti Janez Janša. Predvsem od njega je namreč odvisno, kaj bo naredil: ali bo tvegal in glede na trenutna razmerja v parlamentu poskusil sestaviti desno-sredinsko koalicijo in vlado – če bo do tega prišlo, bo ta po vsej verjetnosti manjšinska (SDS + trojček NSi, SLS in Fokus), z zunanjo podporo Logarjevih Demokratov in Stevanovičeve Resnice – ali pa se bo uprl skušnjavi vodenja vlade in se zavzel bodisi za predčasne volitve bodisi za imenovanje tehnične vlade. Če se bo Janša zavzel za slednjo možnost, bi to bila salomonska ali najprimernejša rešitev v danih okoliščinah.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike