Ne samo, da je vlada Jankoviću požegnala kanal C0, okoljsko zakonodajo bi zaobšli tudi pri vetrnicah na Pohorju

V teh dneh spremljamo novo izigravanje gradbene in okoljske zakonodaje v naši državi. Potem ko se že kar nekaj časa slovenska javnost in politika ukvarjata s problematiko Jankovićevega kanala C0, se na Štajerskem obeta podobno domnevno izigravanje zakonodaje, ki pa bo očitno doživelo drugačen konec.

Na Pohorju namreč poteka pridobivanje dovoljenj za gradnjo 56-ih vetrnic, ki pa so jih spretno razdelili v več projektov in na ta način želijo zaobiti potrebo po okoljski presoji v celoti in umeščanje v prostor na državni ravni, saj je nazivno moč vsakega izmed "delov projekta" manjša od zapovedanih 10 MWh moči elektrarne. Ministrstvo pa si, tako kot nad zgodbo kanala C0, želi nad tem pilatovsko umiti roke. 

Proti kanalu C0 se je oglasila tudi zelena stranka Vesna in se tako priključila opoziciji SDS, NSi in SLS ter številnim drugim organizacijam ter civilni družbi, ki protestirajo proti dokončanju kanalizacijskega voda C0 preko vodovarstvenega območja. Celotno dogajanje okoli kanala C0 spremljamo že dlje časa, vsebine lahko preberete na tej povezavi.

V sredo so s podjetja Energija na veter sporočili, da je projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica, ki predvideva gradnjo vetrnic na Pohorju, tik pred izdajo gradbenega dovoljenja. Čeprav naj bi projekt potekal v dveh delih in na treh lokacijah (na območju Treh kraljev, Areha in Rogle), je trenutno v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnic, so zatrdili v podjetju. Da pridobivanje dovoljenj poteka na ta način, je nenavadno. Tako obsežen projekt bi se moral glede na zakonske predpise namreč voditi v državnem prostorskem načrtu.

Po podatkih občine Slovenska Bistrica je nekdanje ministrstvo za okolje in prostor novembra lani v integralni postopek združilo trinajst ločenih vlog. Enajst vlog je bilo vloženih za 22 vetrnic, dve pa za povezovalni kablovod in razdelilno transformatorsko postajo.

https://twitter.com/strankaSLS/status/1667122032843055104

Vsaka od enajstih vlog za izdajo gradbenega dovoljenja vključuje po dve vetrnici. Skupna nazivna moč dveh vetrnic znaša 7 megavatov oziroma ravno toliko, da projekta "ni treba" voditi v državnem prostorskem načrtu. Za izdajanje gradbenih dovoljenj za elektrarne z nazivno električno močjo, večjo od 10 megavatov, je namreč v okviru DPN-ja pristojna država. Že skupna nazivna moč treh vetrnic bi to mejo presegla, saj bi znašala 10,5 megavata. Župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar ima zato občutek, da se projekt načrtno drobi.

Zelo podobno drobljenje pa v primeru kanala C0 ni problematično za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so na petkovi izredni seji na zahtevo SDS razpravljali o problematiki povezovalnega kanala C0 v Ljubljani, ki po prepričanju predlagateljev ogroža čisto pitno vodo v prestolnici.

Projekt po besedah opozicijske poslanske skupine nima potrebne in ustrezne dokumentacije, pri "nedopustni" gradnji pa gre za "popolno zlorabo županske funkcije". Nadaljnjo gradnjo projekta je označila za okoljski kriminal, ki pa je, kot je dodala, mogoč zaradi podpore vlade. "Kanal C0 je eklatantni primer izigravanja zakonodaje," je dodala Anja Bah Žibert iz vrst SDS.

Drobljenje postopkov dobro poznajo tudi v tujini, in sicer pod izrazom "salami-slicing". "Projekt se razdeli na tako majhne projekte, da ne padejo pod zakonsko obveznost presoje vplivov za okolje." Tak primer je tudi kanal C0 v Ljubljani, ki je po drobljenju neposredno podoben projektu vetrnih elektrarn Slovenska Bistrica, je za portal MMC komentiral okoljski pravnik Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

"Primerov drobljenja je precej. Obsežna in široka pa je tudi praksa sodišča EU-ja s tega področja, in vemo, da je namensko izogibanje tovrstnim postopkom nezakonito." Pri čemer Petek ne dvomi: če imamo načrtovanih 56 vetrnic, je vpliv na ljudi in okolje popolnoma drugačen. "Če se elektrarna z 10 MW moči umešča v prostor, mora biti to oblikovano v okviru državnega prostorskega načrta."

Stranka Vesna o spornem delovanju ministrstva, ki daje zeleno luč Jankovićevi kanalizaciji čez ljubljansko pitno vodo

Po preučitvi vse dostopne dokumentacije ter zakonodajnega okvira je 13. aprila letos Vesna podala zahtevo vladi RS, pristojnim ministrstvom in organom, da se nemudoma ustavijo vsa gradbena dela na odseku med Brodom in Črnučami ter trajno opusti gradnjo kanala C0 preko vodonosnika Ljubljansko polje. Kot alternativno rešitev naj se nadgradi obstoječa čistilna naprava Brod. Vlada je pobudo Vesne, širše stroke in celo predsednice Republike Slovenije brez kakršnihkoli strokovnih argumentov v celoti prezrla. Ko gre za okoljska vprašanja, so vse vlade enako umazane, so zapisali v sporočilu za javnost v Vesni.

Vladi v Vesni očitajo, da ni upoštevala niti številnih nepravilnosti, ugotovljenih z notranjo revizijo iz leta 2019. Na 100. dopisni seji je sprejela sklep, kjer ugotavlja, da: »V tem trenutku ni podlage za ukrepanje v smeri zadržanja izvajanja projekta – gradnje povezovalnega kanala C0. Republika Slovenija ni investitor, zato je trenutno edini, ki lahko gradnjo ustavi, investitor. Inšpekcija namreč do zdaj ni ugotovila nepravilnosti v postopkih, ki so že zaključeni. Nekateri postopki pa so še v fazi ugotavljanja dejanskega stanja.«

S tem si vlada dejansko “umiva roke” in prelaga odgovornost nazaj investitorju in celo inšpekciji, vemo pa, da so inšpekcijski postopki dolgi in odločitve pogosto žal pridejo prepozno: ena takih je tudi nedavna o ustavitvi sečnje dreves na Rožniku.

V Vesni pravijo, da izjavo lahko razumejo tudi na način, da bi vlada sicer zadržala izvajanje infrastrukturnega projekta, vendar “v tem trenutku” še ni čas za to. Oziroma, preprosto povedano, vlada kupuje čas investitorju (MOL), ki mu je minister Uroš Brežan z, najverjetneje neveljavnim, aneksom k pogodbi o sofinanciranju podaljšal rok za izvedbo do 31. julija 2023.

Vesna trdi, da je minister Brežan kršil zakon

Namesto da bi ustavil enega najbolj spornih infrastrukturnih projektov v samostojni Sloveniji, je pristojni minister Uroš Brežan konec lanskega leta podpisal aneks k pogodbi o sofinanciranju, z dne 3. aprila 2018, četudi pogodba določa, da: »v primeru neizpolnitve obveznosti v roku, ki je s to pogodbo določen kot bistvena sestavina te pogodbe, se ta pogodba šteje za razvezano, upravičenec pa mora vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 (tridesetih) dni od pisnega poziva sofinancerja /…/«.

Glede na roke iz pogodbe o sofinanciranju, ki zavezujejo upravičenca (MOL), da bo pridobil potrdilo o prevzemu najkasneje do 23. 7. 2019 in potrdilo o izvedbi najkasneje do 22. 7. 2020, bi pisno izjavo sofinancerja, da pogodbo ohranja v veljavi, moral podati že takratni minister Simon Zajc oz. najkasneje do 21. 8. 2020 njegov naslednik, minister Andrej Vizjak, trdijo v stranki Vesna.

Če takratno Ministrstvo za okolje in prostor ni s pisno izjavo zagotovilo upravičencu, da pogodbo ohranja v veljavi in da zahteva njeno izpolnitev, sta minister Uroš Brežan in župan Zoran Janković sklenila aneks k pogodbi, ki se že dve leti in pol šteje za razvezano.