Nemci lani obravnavali več prošenj za azil kot vse ostale članice EU skupaj. Kako v Sloveniji?

Uredništvo

3. 1. 2017 ob 11:31
0 komentarjev

Slovenija

Članice EU so v prvih devetih mesecih minulega leta obravnavale 756.000 prošenj za azil, od tega v Nemčiji več kot v vseh ostalih 27. članicah EU skupaj.

Nemčiji sledita Italija in Francija, Slovenija pa je z 960 obravnavanimi prošnjami 23. med osemindvajseterico. Kljub temu je število prošenj za azil v Sloveniji glede na enako obdobje lani naraslo za 500 %.

Statistike Eurostata kažejo, da je bilo v EU v prvih 9 mesecih lanskega leta obravnavanih 756.000 prošenj za azil, od tega v Nemčiji kar 420.000, oziroma 55 % vseh prošenj v EU.

Italija, na drugem mestu, je obravnavala 68.000 prošenj za azil, Francija na tretjem pa 63.000. Zanimivo je, da je številka obravnavanih prošenj za azil strmo padla na Danskem. Leta 2015 so imeli 21.000 prošenj za azil, v letu 2016 do septembra pa le še 5.300.

Grčija najbolj "lena" pri obravnavanju prošenj

Še večja je razlika, če gledamo samo vložene prošnje za azil v prvih devetih mesecih leta 2016. Teh je bilo v celotni EU 988.000, od tega pa samo v Nemčiji 612.000, kar je več kot dve tretjini vseh prošenj za azil. Na drugem mestu je Italija z 85.000 prošnjami.

Zanimivo je, da je Grčija do septembra 2016 dobila 30.000 prošenj za azil, v tem obdobju pa jih je obravnavala samo 7.600.

Johannes Singhammer, podpredsednik nemškega parlamenta, je za Die Welt povedal, da "so številke jasen signal, da migrantska kriza v Nemčiji še vedno ni premagana." Ob tem se je obregnil tudi ob večinsko mnenje, da mora EU pomagati južnim državam, saj naj bi te najbolj trpele zaradi migrantskega vala. Po njegovem mnenju podatki kažejo, da slednje ne drži.

Kako je v Sloveniji?

Slovenija je v lanskem letu do meseca novembra prejela 1170 prošenj za mednarodno zaščito, kar je za 500 odstotkov več kot lani. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve so rešili 942 prošenj za azil, tega pa so priznali 148 ljudem. V več kot 500 primerih je bil postopek ustavljen, večinoma zato, ker so prosilci izginili neznano kam.

Azil je dobilo 76 državljanov Sirije, 13 državljanov Afganistana, 20 državljanov Eritreje, 11 državljanov Irana, 23 državljanov Iraka in pet državljanov Kazahstana.

Subsidiarno obliko zaščite so priznali 31 osebam. V prvih enajstih mesecih leta pa so status mednarodne zaščite priznali 15 mladoletnikom brez spremstva in sicer štiri statuse begunca in 11 statusov subsidiarne zaščite.

V Sloveniji je povprečen čas trajanja postopkov mednarodne zaščite od vložitve prošnje do odločitve MNZ v letu 2016 110 dni.