(Ne)mogoč dialog kristjanov z muslimani

V Ljubljani je med 1. in 3. oktobrom 2019 potekal mednarodna znanstvena konferenca o dialogu med kristjani in muslimani 800 let sobivanja. Povod za organizacijo je bila 800. obletnica srečanja med sv. Frančiškom Asiškim in sultanom Malikom al-Kamilom.
Konferenco sta pripravili Slovenska frančiškanska provinca in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Na odprtju so spregovorili številni ugledni gostje: provincialni minister Marjan Čuden OFM, dekan Teološke fakultete prof. dr. Robert Petkovšek CM, mufti dr. Nedžad Grabus, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore OFM, apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Speich in drugi.
Domači in tuji predavatelji so osvetlili različne aspekte srečanja, ki se je zgodilo pred 800 leti, njegov pomen skozi zgodovino in sodobne izzive dialoga med kristjani in muslimani. V zgodovinski sekciji je Igor Salmič OFMConv predstavil zgodovinsko ozadje samega srečanja kot je prikazano v različnih frančiškanskih virih, Aljaž Kranjc pa mesto samega sultana al-Kamila in njegovo funkcijo znotraj hierarhične ureditve islamskih dinastij. Jan Dominik Bogataj OFM je predstavil Pismo muslimanskemu prijatelju melkitskega škofa Pavla iz Antiohije (ok. 1200), ki je v sočasnem obdobju odraz enega najbolj ireničnih primerov v bizantinski teologiji islama.
Nekdanji tajnik Kustodije Svete dežele David Grenier je predstavil načine pričevanja frančiškanov na Bližnjem vzhodu, ki še danes vodijo številne šole, kjer skrbijo na vzgojo in izobraževanje pretežno muslimanskih otrok. Joseph G. Reish je analiziral številne vizualne upodobitve dogodka srečanja med Frančiškom in sultanom ter na podlagi njih predstavil zanimive perspektive sodobnega dialoga.
Konferenca je obravnavala tudi različne teme, ki so se dotikale srečevanja med islamom in krščanstvom na širšem območju Balkana. Kustos samostanskega muzeja v bosanski Fojnici Janko Ljubos OFM je predstavil t.i. ahdnamo, dokument Sulejmana Mehmeta II. el-Fatiha iz leta 1463, ki je frančiškanom v Bosni, pod vodstvom slavnega fra. Anđea Zvizdovića, dovoljeval opravljati svoje poslanstvo med krščanskim ljudstvom. Filozofsko interpretacijo je dogodku dodal dopisni član Akademije znanosti in umetnosti BiH, Mile Babić OFM.
Turški profesor Ahmed Türkan z univerze v Kutahiji je predaval o dobrih odnosih med Svetim sedežem (papež Leon XIII.) in otomanskim imperijem (sultan Abdulhamit II.) na koncu 19. stoletja. Hrvaški frančiškan in profesor cerkvene zgodovine v Zagrebu Daniel Patafta OFM je orisal vlogo frančiškanov na teritoriju, ki je stoletja pomenil mejo med krščanskim in muslimanskim svetom, Igor Škamperle z ljubljanske Filozofske fakultete pa je predstavil inovativno delo Nikolaja Kuzanskega De pace seu concordantia fidei, ki na filozofski način govori o miru in sožitju med različnimi religijami. Zgodovinar Dragan Potočnik je sintetično predstavil kompleksen odnos med islamskim svetom in Zahodom skozi pretekla stoletja, cerkveni zgodovinar Bogdan Kolar SDB pa je osvetlil nekatere srednjeveške potopise manjših bratov, posebno delo Odorika iz Furlanije (†1331), ki so v Evropo prinašali redko poznavanje Vzhoda.
Odnose med kristjani in muslimani v Sloveniji so obravnavali trije predavatelji: Urška Flisar je analizirala vpliv bosanskega islama na identiteto slovenskih muslimanov, Marjetka Golež Kaučič je predstavila muslimane kot »Druge« v slovenski folklori in literaturi, Nik Trontelj pa je spregovoril o percepciji islama v kontekstu zgodovine katedre za osnovno bogoslovje Teološke fakultete v Ljubljani.
Zadnja sekcija je bila posvečena splošnim temam medreligijskega dialoga. Organizator konference Mari Osredkar OFM je govoril o katoliških temeljih medreligijskega dialoga, mufti Nedžad Grabus pa je predstavil muslimanski pogled na dialog s kristjani, predvsem na temelju skupnih vrednot. Na konferenci je imela pomembno vlogo tudi delegacija iranskih profesorjev iz mesta Qom. Goestani Amini, direktor Mednarodnega inštituta za mir in religije, je utemeljil možnosti globalne etike na primeru Muhamedovega pisma menihom sinajskega samostana. Pravnik Ali Mashadi je spregovoril o možnem sodelovanju med kristjani in muslimani za spodbujanje okoljske etike in prava.
Vodja iranske delegacije, generalni direktor Mednarodnega centra za medreligijski dialog Organizacije za islamsko kulturo in odnose Mohammad Mehdi Taskhiri, je izpostavil zavezanost verskim vrednotam, ki prinašajo mir. Javad Taheri, ki študira na ljubljanski Teološki fakulteti, je predstavil t.i. teorijo itabariat (kontigentne zaznave), ki medverski dialog utemeljuje na razumevanju drugega. Konferenco je sklenilo predavanje Edvarda Kovača OFM, ki je filozofsko pretresel pojem izvoljenosti in ga umestil v odnos med fundamentalizmom in svetništvom.
V sklopu konference je bil organiziran tudi obisk kompleksa islamskega kulturnega centra v Ljubljani, v okviru katerega je zgrajena tudi džamija. Nevzet Porič je vsem udeležencem predstavil novozgrajene objekte, ki jim je bilo pred kratkim podeljeno uporabno dovoljenje, uradno odprtje pa načrtujejo za leto 2020.
Konferenco sta pripravili Slovenska frančiškanska provinca in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Na odprtju so spregovorili številni ugledni gostje: provincialni minister Marjan Čuden OFM, dekan Teološke fakultete prof. dr. Robert Petkovšek CM, mufti dr. Nedžad Grabus, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore OFM, apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Speich in drugi.
Srečanje in predavanja
Domači in tuji predavatelji so osvetlili različne aspekte srečanja, ki se je zgodilo pred 800 leti, njegov pomen skozi zgodovino in sodobne izzive dialoga med kristjani in muslimani. V zgodovinski sekciji je Igor Salmič OFMConv predstavil zgodovinsko ozadje samega srečanja kot je prikazano v različnih frančiškanskih virih, Aljaž Kranjc pa mesto samega sultana al-Kamila in njegovo funkcijo znotraj hierarhične ureditve islamskih dinastij. Jan Dominik Bogataj OFM je predstavil Pismo muslimanskemu prijatelju melkitskega škofa Pavla iz Antiohije (ok. 1200), ki je v sočasnem obdobju odraz enega najbolj ireničnih primerov v bizantinski teologiji islama.
Nekdanji tajnik Kustodije Svete dežele David Grenier je predstavil načine pričevanja frančiškanov na Bližnjem vzhodu, ki še danes vodijo številne šole, kjer skrbijo na vzgojo in izobraževanje pretežno muslimanskih otrok. Joseph G. Reish je analiziral številne vizualne upodobitve dogodka srečanja med Frančiškom in sultanom ter na podlagi njih predstavil zanimive perspektive sodobnega dialoga.
Konferenca je obravnavala tudi različne teme, ki so se dotikale srečevanja med islamom in krščanstvom na širšem območju Balkana. Kustos samostanskega muzeja v bosanski Fojnici Janko Ljubos OFM je predstavil t.i. ahdnamo, dokument Sulejmana Mehmeta II. el-Fatiha iz leta 1463, ki je frančiškanom v Bosni, pod vodstvom slavnega fra. Anđea Zvizdovića, dovoljeval opravljati svoje poslanstvo med krščanskim ljudstvom. Filozofsko interpretacijo je dogodku dodal dopisni član Akademije znanosti in umetnosti BiH, Mile Babić OFM.
Predstavniki tudi iz Slovenije
Turški profesor Ahmed Türkan z univerze v Kutahiji je predaval o dobrih odnosih med Svetim sedežem (papež Leon XIII.) in otomanskim imperijem (sultan Abdulhamit II.) na koncu 19. stoletja. Hrvaški frančiškan in profesor cerkvene zgodovine v Zagrebu Daniel Patafta OFM je orisal vlogo frančiškanov na teritoriju, ki je stoletja pomenil mejo med krščanskim in muslimanskim svetom, Igor Škamperle z ljubljanske Filozofske fakultete pa je predstavil inovativno delo Nikolaja Kuzanskega De pace seu concordantia fidei, ki na filozofski način govori o miru in sožitju med različnimi religijami. Zgodovinar Dragan Potočnik je sintetično predstavil kompleksen odnos med islamskim svetom in Zahodom skozi pretekla stoletja, cerkveni zgodovinar Bogdan Kolar SDB pa je osvetlil nekatere srednjeveške potopise manjših bratov, posebno delo Odorika iz Furlanije (†1331), ki so v Evropo prinašali redko poznavanje Vzhoda.
Odnose med kristjani in muslimani v Sloveniji so obravnavali trije predavatelji: Urška Flisar je analizirala vpliv bosanskega islama na identiteto slovenskih muslimanov, Marjetka Golež Kaučič je predstavila muslimane kot »Druge« v slovenski folklori in literaturi, Nik Trontelj pa je spregovoril o percepciji islama v kontekstu zgodovine katedre za osnovno bogoslovje Teološke fakultete v Ljubljani.
Medreligijski dialog
Zadnja sekcija je bila posvečena splošnim temam medreligijskega dialoga. Organizator konference Mari Osredkar OFM je govoril o katoliških temeljih medreligijskega dialoga, mufti Nedžad Grabus pa je predstavil muslimanski pogled na dialog s kristjani, predvsem na temelju skupnih vrednot. Na konferenci je imela pomembno vlogo tudi delegacija iranskih profesorjev iz mesta Qom. Goestani Amini, direktor Mednarodnega inštituta za mir in religije, je utemeljil možnosti globalne etike na primeru Muhamedovega pisma menihom sinajskega samostana. Pravnik Ali Mashadi je spregovoril o možnem sodelovanju med kristjani in muslimani za spodbujanje okoljske etike in prava.
Vodja iranske delegacije, generalni direktor Mednarodnega centra za medreligijski dialog Organizacije za islamsko kulturo in odnose Mohammad Mehdi Taskhiri, je izpostavil zavezanost verskim vrednotam, ki prinašajo mir. Javad Taheri, ki študira na ljubljanski Teološki fakulteti, je predstavil t.i. teorijo itabariat (kontigentne zaznave), ki medverski dialog utemeljuje na razumevanju drugega. Konferenco je sklenilo predavanje Edvarda Kovača OFM, ki je filozofsko pretresel pojem izvoljenosti in ga umestil v odnos med fundamentalizmom in svetništvom.
V sklopu konference je bil organiziran tudi obisk kompleksa islamskega kulturnega centra v Ljubljani, v okviru katerega je zgrajena tudi džamija. Nevzet Porič je vsem udeležencem predstavil novozgrajene objekte, ki jim je bilo pred kratkim podeljeno uporabno dovoljenje, uradno odprtje pa načrtujejo za leto 2020.
Zadnje objave

Poveljnik CZ: Ta razstava je spomin na vse, kar smo preživeli v zadnjih 10 letih
22. 3. 2025 ob 9:00

24 ur ponosa
22. 3. 2025 ob 6:00

[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30

Bo nekaj deset tisoč ljudi čez noč ostalo brez zobozdravnika?
21. 3. 2025 ob 16:50

Pisateljica umaknila zahtevo za umetniško pokojnino
21. 3. 2025 ob 15:39

Vlasta Nnussdorfer: »V času kovida sem dobivala grozna pisma, nič ni bilo prav«
21. 3. 2025 ob 12:06

Je čas za skupno vojsko EU?
21. 3. 2025 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike

24 ur ponosa
22. 3. 2025 ob 6:00

Vlasta Nnussdorfer: »V času kovida sem dobivala grozna pisma, nič ni bilo prav«
21. 3. 2025 ob 12:06

Je čas za skupno vojsko EU?
21. 3. 2025 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
MAR
22
Slovenski poročni sejem
10:00 - 18:00
MAR
23
Pogovor: Martin Golob
19:00 - 20:30
MAR
28
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
05:00 - 18:00
MAR
29
MAR
29
Maček Muri te vabi na prrrrrravo mačjo zabavo!
11:00 - 12:00
Video objave

[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30

[Video - Vroča tema] Vlasta Nussdorfer: Med kovidom so mi pisarili besni ljudje
17. 3. 2025 ob 18:41
Izbor urednika

[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30

Pisateljica umaknila zahtevo za umetniško pokojnino
21. 3. 2025 ob 15:39

Vandalizem po ljubljansko
21. 3. 2025 ob 6:00

Golobji parazit
20. 3. 2025 ob 9:00

Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti
19. 3. 2025 ob 12:00

Preberite: 192. številka tednika Domovina
19. 3. 2025 ob 6:10
19 komentarjev
MEFISTO
Ko je Slovenec na ižki cesti namerno povozil policista, se je njegovega pogreba udeležila celo ministrica za notranje zadeve.
Ko je migrant zaklal našega policista, pa niti tega nismo izvedeleli, ali so ga sploh pokopali.
Kraševka
Ozavestiti 0b 9,02
Res je, hočejo nam ukrasti toplino domačnosti in VARNOSTI.
Če je kaj človekova pravica je to - da živimo v VARNI DRŽAVI. Od vedno so imele države zavarovane meje, da ne bi NEZNANCI povzročali v državi neredov in kraje. (le Tito je varoval mejo, da ne bi iz nje ljudje bežali v demokratični svet).
Sedaj pa levičarji (celo EU poslanci ala Fajon) vzklikajo: "Odrimo meje in dovolimo vsakemu, da pride v našo državo" !.
Ali se vprašajo, kako se bodo ti ljudje pri nas znašli, kaj bodo delali, kje bivali, jedli ...... Ali bodo Evropi hvaležni, ali pa jo bodo zaničevali? Ali se dekleta danes lahko same mirno sprehajajo, ko je prišlo v EU na tisoče mladih moških, ki imajo več potreb in ne samo KRUH.
pozdrav
Hočejo nam ukrasti toplino domačnosti, ki je pomembna človekova pravica in nezamenljiva sreča.
Kraševka
Friderik, 19,00
Res je to, da so Križarji samo hoteli, da jim vrnejo to, kar so jim zasedli - Muslimani.
Naša ZGODOVINA, ki ni objektivna, pa to prikazuje, kot, da bi Križarji napadali ISLAMISTE, kar je laž.
Će se boriš, za to, da ti vrnejo, kar je tvoje, ni NEMORALNO, ampak PRAVIČNO. Tega levi zgodovinarji NOČEJO razumeti in pošteno prikazati.
Kraševka
AlojzZ ob 13,46
Hvala za tako lepo razloženo PRAVICO obrambe.
Že kot otrok sem poslušala v cerkvi pridigo: "Če te kdo udari po levem licu, nastavimu še desno".
To se mi nikoli ni zdelo pravilno, pa sem nekoč vprašala župnika, zakaj bi se pustila kar tepsti od vsakogar. Pa mi je župnik razložil, da to se ne razume prav dobesedno, ampak bolj, da s pokončno držo rečemo: "ali se me upaš?", nikakor pa ne držimo hrbta, da bi nas kdo resnično bičal.
Od tedaj dalje razumem, da imam pravico BRANITI SE, nikakor pa ne NAPADATI.
Ja samoobrambo tudi naš Bog dovoljuje.
Islam, pa tolerira in poveličuje napadanje ljudi iz drugih ver. Mislim, da v Islamu ne kaznujejo moškega, ki posili Kristjanko. Zaradi takih "zakonov" je težko živeti v sožitju. PŠrav zaradi takih stvari, mislim, da bi bilo bolje MUSLIMANOM pomagati v njihovih deželah, kjer je okolje za nje bolj sprejemljivo. Pri nas je šel razvoj hitreje (ne v vsem dobrem) naprej in so med nami razlike zelo velike.
Ko sprejemamo BEGUNCE, bi jim morali predočiti tudi v podpis listino, kjer bi se tudi Muslimani zavezali, da sprejemajo Evropsko KULTURO, ki vsekakor temelji na KRŠČANSTVU.
Dvomim, da imajo prišleki namen sprejemati naše navade. Če tega ne bodo sprejeli, bodo na AGRESIVEN način pokazali, da naših navad NOČEJO, hočejo pa jesti NAŠ KRUH.
Prav zaradi tega, je bolje, da bi Evropski voditelji delali na tem, da jim naš kruh pošiljamo v NJIHOVE DOMOVINE.
Tako bomo vsi bolj MIRNO ŽIVELI .
AlojzZ
V O J N A
Jezus je bil nenasilen, v govoru na gori poziva k nenasilju. »Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo« (Mt 5, 39). V tem smislu nekateri odklanjajo vsako uporabo sile in so za radikalni pacifizem.
Radikalni pacifizem
Radikalni pacifisti so prepričani, da je v skladu s Svetim pismom edino popolna odpoved kakršnikoli uporabi sile. Ali Kristus res zahteva, da na nasilje odgovorimo z nenasiljem in pripravljenostjo na mučeništvo? Če bi taka trditev držala, se ne bi kristjani smeli postaviti po robu turškemu ladjevju pri Lepantu 1571, kar bi imelo za posledico, da bi Turki zasedli Evropo. Ne bi se smeli vojaško zoperstaviti Hitlerju. Kakšna bi bila danes Evropa in svet, si lahko predstavljamo. Ženi, ki jo nekdo skuša posiliti, ne bi smeli priskočiti na pomoč. Protestantski teolog Karl Barth je kritiziral stališče zahodnih držav, ki so v času pred 2. svetovno vojno hotele mir za vsako ceno. Ravno ta drža je naciste opogumila, da so začeli vojno avanturo. Sam Gandhi je v drugi svetovni vojni pristal na rekrutacijo v indijske čete, da bi se boril proti Hitlerju. Papež Janez Pavel II. pa je izjavil: "Mi nismo kakršni koli pacifisti! Ne želimo miru za vsako ceno. Mir mora biti delo pravičnosti!" Radikalni pacifizem sicer zgleda herojski, vendar s svojim radikalnim odklanjanjem nenasilja spravi napadalca v skušnjavo, da uporabi silo. Računa namreč, da bo z lahkoto prišel do "plena", ker se nasprotna stran ne bo branila.
Nauk Cerkve
Cerkev sicer podpira vsa prizadevanja za mir in želi, da bi se vsi spori uredili v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Vendar priznava pravico do samoobrambe. »Dokler bo obstajala vojna nevarnost, dokler· ne bomo imeli pristojne mednarodne oblasti, ki bi ji bile na voljo primerne sile, vse dotlej vladam, ki- so izčrpale sleherno možnost miroljubnih pogajanj, ne bo mogoče odreči zakonito pravico, da se branijo« (KKC 2308).
Pogoji za »zakonito obrambo z vojaško silo« so:
• "da bi bila škoda, ki bi jo napadalec prizadejal narodu ali skupnosti narodov, trajna, velika in nedvomna;
• da so se vsa druga sredstva, da bi temu napravili konec, izkazala kot neizvedljiva ali neučinkovita;
• da se združi več resnih pogojev za uspeh;
• da uporaba orožja ne bo imela za posledico hujšega zla in hujših neredov, kakor pa je zlo, ki naj bo odvrnjeno. Moč modernih sredstev razdejanja ima zelo veliko težo pri ocenjevanju tega pogoja" (KKC 2308).
Po mnenju Cerkve je vojna nujno zlo, ki se mu vedno ne da izogniti. Vendar tudi v času vojne veljajo nravne zapovedi. »Treba je spoštovati in človekoljubno ravnati s tistimi, ki se bojujejo, z ranjenimi vojaki in ujetniki« (KKC 2312). Cerkev zavrača slepo pokorščino v vojski. »Obstaja moralna obveznost upreti se poveljem, ki zapovedujejo genocid« (KKC 2313). Nihče se torej ne more izgovarjati, češ da je izpolnjeval le povelja nadrejenih.
Prav tako Cerkev obsoja »vsako vojno dejanje, ki meri na uničenje celih mest ali obsežnih pokrajin z njihovim prebivalstvom brez razlikovanja« (KKC 2314). Vojno z atomskim, biološkim in kemičnim orožjem pa označi Katekizem »za zločin proti Bogu in proti človeku« (KKC 2314).
Karizma nenasilja
Je potem govor na gori le nedosegljiv ideal? Nikakor. Kristjan si mora prizadevati za mir. Pripravljen mora biti rajši pretrpeti krivico, kakor da bi jo sam delal. Njegova osnovna drža mora biti ljubezen in odpuščanje tar pripravljenost na spravo. Ima pa seveda tudi pravico na samoobrambo. Še posebej tisti, ki mu je zaupana skrb za dobro skupnosti. Vendar radikalnost govora na gori ostane. Posameznik lahko začuti oseben klic, da se po Kristusovem zgledu odpove zakoniti obrambi. Kot nekdo, ki čuti klic k »neoženjenosti zaradi Božjega kraljestva«. Vendar taka »karizma nenasilja« ne more postati dolžnost za vse kristjane, kot tudi ni »karizma neoženjenosti«. Sv. Tomaž Akvinski je zastopal mišljenje, da morajo duhovniki in škofje raje dati svoje življenje kot prelivati kri. Daj Bog, da kristjani še posebej v današnjem času ne bi preslišali Jezusovih besed: "Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Bozji sinovi" (Mt 5, 9)!
Jože Pucelj: KO BI LJUBEZNI NE IMEL
Ljubljana, Župnijski urad Dravlje 2000
Alojzij Pezdir
Edina alternativa nezaupanju, sovraštvu in nasilju je spoštovanje, zaupanje in spoštljiv dialog z drugimi in drugače mislečimi.
Kristjani bi morali vselej vztrajati pri teh načelih Kristusove brezpogojne ljubezni in žrtve in jim slediti v praksi, saj je to edina možnost, da vzpostavijo nujne tvorne stike in priložnosti medsebojnega sporazumevanja, medsebojnega zaupanja in spoštovanja s pripadniki drugih religij in z brezverci.
Kraševka
Tina_V6 6,27
Res bi morali z vzgledom spreobračati SLABO v DOBRO.
Toda v praksi danes to ni izvedljivo. Ko se nabere preveč SLABEGA, se dobro pohodi še preden ima priliko pokazati kako bi bilo DOBRO ŽIVETI.
Treba bo na VOLITVAH prav izbrati, da bodo priši DOBRI na "vrh", da jih bo množica imela priliko prepoznati. Ko bodo DOBRI vodili RTV, bodo lahko razširjali VSE DOBRO po celi državi in Svetu.
Sedaj v tem kaosu, ki skoraj nihče več ne loči med dobrim in zlom, pa ZMAGUJE AGRESIVNOST. Roko "na srce", vera ISLAMA, je veliko bolj agresivna, kot pa Krščanstvo.
Pravijo, da ni res, da so vsi ISLAMISTI teroristi, je pa res, da so skoraj vsi TERORISTI - Islamisti. Žal, tako se je pokazala praksa v sedanji Evropi, ko smo bili priča kar nekaj terorističnim napadom.
BARBARA RAKUN
Tina, se strinjam, odnos med normalnimi ljudmi zame ni na ravni, katera vera je boljša, bedake oziroma fanatike najdemo v vsaki veri. To da nismo zmožni dialoga, je stvar pohlepa, brezbrižnosti, nečloveškosti v nas. Grozno je, da si ne dovolimo biti ljudje. Spoštovanja ni.
Zato kot kažejo zgodbe, si ljudje med sabo zelo pomagajo, takrat se ne sprašujejo, kaj si po poklicu, po veri, politični pripadnosti. Samo problem je v tem, da so ljudje grozno naivni in verjamejo tako politikom kot cerkvenim dostojanstvenikom, ki svojo moč izrabljajo na takih konferencah, se slikajo eden z drugim, se slinijo eden drugemu, za ljudi jim pa dol visi.
Tina_V6
Clovek bi pricakoval bolj krscanske komentarje...
Vera, upanje, ljubezen ... 🙂
Če si kristjani domisljamo, kako smo boljši, zakaj ne bi tudi v praksi pokazali to dobro v sebi. Potem bi Dobro videli tudi v drugačnem. V drugem in v Drugem.
AlojzZ
Je krščansko, da v imenu ljubezni, vere, upanja ... žrtvuješ življenje soseda? Recimo tega policista, ki ga je migrant umoril z mačeto: "... migrant je ubil slovenskega policista z mačeto." https://skandal24.si/crno/video-sokantno-priznanje-ilegalec-umoril-slovenskega-policista-z-maceto/ Ljuba Tina, žrtvuj svoje življenje, nam pa pusti pravico do samoobrambe.
AlojzZ
Takiyya, Tawriya, Kitman, Muruna
Predenj se greste dialog z muslimani, si razjasnite pomen gornjih štirih besed. Za pričetek bom navedel samo prevod strica Gugla za prvo besedo:
Takiyya is defined as dissimulation about ones Muslim identity. It comes from the verse in the Quran that says, “Let believers not make friends with infidels in preference to the faithful – he that does has nothing to hope for from Allah – except in self-defense (illaa an-tattaqu minhum tuqah) (Surah 3:28). This “self-defense” justifies dissimulation. Islamic Sharia Law provides, “When it is possible to achieve an aim by lying but not by telling the truth, it is permissible to lie if attaining the goal is permissible, and lying is obligatory if the goal is obligatory.” (Reliance of the Traveler, Para r8.2) Examples include lying to protect Islam or a Muslim.
Takiyya je opredeljena kot prikrivanje muslimanske identitete nekoga. Izhaja iz verza v Koranu, ki pravi: "Naj se verniki ne družijo z neverniki v primerjavi z verniki - tistim, ki se od Allaha ne morejo več nadejati, razen v samoobrambi (illaa an-tattaqu minhum tuqah) ( Sura 3:28). Ta „samoobramba“ opravičuje razsodnost. Islamski šerijatski zakon določa: "Kadar je mogoče doseči cilj z lažjo, ne pa z resnico, je lažje, če je dosežen cilj, laganje pa je obvezno, če je cilj obvezen." (Zanašanje Popotnik, odstavek 8.2) Primeri vključujejo laganje za zaščito islama ali muslimana.
AlojzZ
OPPPPSSSS! Izpadla spletna povezava: https://illinoisfamily.org/islam-sharia/knowing-four-arabic-words-may-save-our-civilization-from-islamic-takeover/
AlojzZ
Dialog med kristjani in muslimani v praksi:
Žensko, kristjanko, so v Pakistanu obsodili na smrt, ker je pila iz iste posode kot dva muslimana. Po 10
letih jo je vrhovno sodišče oprostilo. Islamistična drhal zdaj zahteva njeno glavo kot tudi smrt predsednika sodišča. Kdaj bodo ti nesrečni muslimani prišli iz srednjega veka?
https://insajder.com/slovenija/dejan-steinbuch-kdaj-bodo-ti-nesrecni-muslimani-prisli-iz-srednjega-veka
AlojzZ
Islam ima eno veliko prednost pred zahodnim kvazikrščanstvom, ima otroke. Zato ima tudi prihodnost. Namesto re konference bi pravo krščanstvo organiziralo akcijo za večje število otrok. Recimo ... denar davkoplačevalcev , ki ga oblastniki razdelijo protagonistom LGTB načina življenja, naj dajo družinam z otroci.
lukaab
islam ne sodi v slovenijo, mošeja ne sodi v slovenijo, amen !
MEFISTO
Tako je in nič drugače!
Teodor
In ogledali do si džamijo...
Kaj ni bogokletje, da krščanski verski dostojanstvenik vstopi v prostor čaščenja luninega demona?
Janez321
Ja je bogokletje, vendar sledilcem II.Vatikanskega koncila to več čisto nič ne pomeni. Sv. Frančiška Asiškega pa se danes zlorablja do onemoglosti ( kot se v Sloveniji Slomška ). Sv. Frančišek Asiški ni bil nobeden predhodnik ekumenizma ali pa medverskega dialoga, kot se ga poskuša prikazati. On je šel sultana spreobrniti in mu je tudi dokazal, da je krščanstvo prava vera, islam pa posledično ne. Višek sprevrženosti in napuha je, da si je en Bergoglio dal ime Frančišek, s čimer namiguje, da bi naj se on vzgledoval po Sv. Frančiškui Asiškem, ko pa počne stvari, ki so v diametralnem nasprotju s tem, kaj je delal in za kar se je zavzemal Sv. Frančišek.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.