(Ne)mogoč dialog kristjanov z muslimani

Ko je Slovenec na ižki cesti namerno povozil policista, se je njegovega pogreba udeležila celo ministrica za notranje zadeve.

Ko je migrant zaklal našega policista, pa niti tega nismo izvedeleli, ali so ga sploh pokopali.

Ozavestiti 0b 9,02

Res je, hočejo nam ukrasti toplino domačnosti in VARNOSTI.

Če je kaj človekova pravica je to - da živimo v VARNI DRŽAVI. Od vedno so imele države zavarovane meje, da ne bi NEZNANCI povzročali v državi neredov in kraje. (le Tito je varoval mejo, da ne bi iz nje ljudje bežali v demokratični svet).

Sedaj pa levičarji (celo EU poslanci ala Fajon) vzklikajo: "Odrimo meje in dovolimo vsakemu, da pride v našo državo" !.
Ali se vprašajo, kako se bodo ti ljudje pri nas znašli, kaj bodo delali, kje bivali, jedli ...... Ali bodo Evropi hvaležni, ali pa jo bodo zaničevali? Ali se dekleta danes lahko same mirno sprehajajo, ko je prišlo v EU na tisoče mladih moških, ki imajo več potreb in ne samo KRUH.

Hočejo nam ukrasti toplino domačnosti, ki je pomembna človekova pravica in nezamenljiva sreča.

Friderik, 19,00
Res je to, da so Križarji samo hoteli, da jim vrnejo to, kar so jim zasedli - Muslimani.
Naša ZGODOVINA, ki ni objektivna, pa to prikazuje, kot, da bi Križarji napadali ISLAMISTE, kar je laž.

Će se boriš, za to, da ti vrnejo, kar je tvoje, ni NEMORALNO, ampak PRAVIČNO. Tega levi zgodovinarji NOČEJO razumeti in pošteno prikazati.

AlojzZ ob 13,46
Hvala za tako lepo razloženo PRAVICO obrambe.

Že kot otrok sem poslušala v cerkvi pridigo: "Če te kdo udari po levem licu, nastavimu še desno".
To se mi nikoli ni zdelo pravilno, pa sem nekoč vprašala župnika, zakaj bi se pustila kar tepsti od vsakogar. Pa mi je župnik razložil, da to se ne razume prav dobesedno, ampak bolj, da s pokončno držo rečemo: "ali se me upaš?", nikakor pa ne držimo hrbta, da bi nas kdo resnično bičal.
Od tedaj dalje razumem, da imam pravico BRANITI SE, nikakor pa ne NAPADATI.

Ja samoobrambo tudi naš Bog dovoljuje.
Islam, pa tolerira in poveličuje napadanje ljudi iz drugih ver. Mislim, da v Islamu ne kaznujejo moškega, ki posili Kristjanko. Zaradi takih "zakonov" je težko živeti v sožitju. PŠrav zaradi takih stvari, mislim, da bi bilo bolje MUSLIMANOM pomagati v njihovih deželah, kjer je okolje za nje bolj sprejemljivo. Pri nas je šel razvoj hitreje (ne v vsem dobrem) naprej in so med nami razlike zelo velike.

Ko sprejemamo BEGUNCE, bi jim morali predočiti tudi v podpis listino, kjer bi se tudi Muslimani zavezali, da sprejemajo Evropsko KULTURO, ki vsekakor temelji na KRŠČANSTVU.

Dvomim, da imajo prišleki namen sprejemati naše navade. Če tega ne bodo sprejeli, bodo na AGRESIVEN način pokazali, da naših navad NOČEJO, hočejo pa jesti NAŠ KRUH.
Prav zaradi tega, je bolje, da bi Evropski voditelji delali na tem, da jim naš kruh pošiljamo v NJIHOVE DOMOVINE.

Tako bomo vsi bolj MIRNO ŽIVELI .

V O J N A
Jezus je bil nenasilen, v govoru na gori poziva k nenasilju. »Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo« (Mt 5, 39). V tem smislu nekateri odklanjajo vsako uporabo sile in so za radikalni pacifizem.

Radikalni pacifizem
Radikalni pacifisti so prepričani, da je v skladu s Svetim pismom edino popolna odpoved kakršnikoli uporabi sile. Ali Kristus res zahteva, da na nasilje odgovorimo z nenasiljem in pripravljenostjo na mučeništvo? Če bi taka trditev držala, se ne bi kristjani smeli postaviti po robu turškemu ladjevju pri Lepantu 1571, kar bi imelo za posledico, da bi Turki zasedli Evropo. Ne bi se smeli vojaško zoperstaviti Hitlerju. Kakšna bi bila danes Evropa in svet, si lahko predstavljamo. Ženi, ki jo nekdo skuša posiliti, ne bi smeli priskočiti na pomoč. Protestantski teolog Karl Barth je kritiziral stališče zahodnih držav, ki so v času pred 2. svetovno vojno hotele mir za vsako ceno. Ravno ta drža je naciste opogumila, da so začeli vojno avanturo. Sam Gandhi je v drugi svetovni vojni pristal na rekrutacijo v indijske čete, da bi se boril proti Hitlerju. Papež Janez Pavel II. pa je izjavil: "Mi nismo kakršni koli pacifisti! Ne želimo miru za vsako ceno. Mir mora biti delo pravičnosti!" Radikalni pacifizem sicer zgleda herojski, vendar s svojim radikalnim odklanjanjem nenasilja spravi napadalca v skušnjavo, da uporabi silo. Računa namreč, da bo z lahkoto prišel do "plena", ker se nasprotna stran ne bo branila.

Nauk Cerkve
Cerkev sicer podpira vsa prizadevanja za mir in želi, da bi se vsi spori uredili v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Vendar priznava pravico do samoobrambe. »Dokler bo obstajala vojna nevarnost, dokler· ne bomo imeli pristojne mednarodne oblasti, ki bi ji bile na voljo primerne sile, vse dotlej vladam, ki- so izčrpale sleherno možnost miroljubnih pogajanj, ne bo mogoče odreči zakonito pravico, da se branijo« (KKC 2308).
Pogoji za »zakonito obrambo z vojaško silo« so:
• "da bi bila škoda, ki bi jo napadalec prizadejal narodu ali skupnosti narodov, trajna, velika in nedvomna;
• da so se vsa druga sredstva, da bi temu napravili konec, izkazala kot neizvedljiva ali neučinkovita;
• da se združi več resnih pogojev za uspeh;
• da uporaba orožja ne bo imela za posledico hujšega zla in hujših neredov, kakor pa je zlo, ki naj bo odvrnjeno. Moč modernih sredstev razdejanja ima zelo veliko težo pri ocenjevanju tega pogoja" (KKC 2308).

Po mnenju Cerkve je vojna nujno zlo, ki se mu vedno ne da izogniti. Vendar tudi v času vojne veljajo nravne zapovedi. »Treba je spoštovati in človekoljubno ravnati s tistimi, ki se bojujejo, z ranjenimi vojaki in ujetniki« (KKC 2312). Cerkev zavrača slepo pokorščino v vojski. »Obstaja moralna obveznost upreti se poveljem, ki zapovedujejo genocid« (KKC 2313). Nihče se torej ne more izgovarjati, češ da je izpolnjeval le povelja nadrejenih.
Prav tako Cerkev obsoja »vsako vojno dejanje, ki meri na uničenje celih mest ali obsežnih pokrajin z njihovim prebivalstvom brez razlikovanja« (KKC 2314). Vojno z atomskim, biološkim in kemičnim orožjem pa označi Katekizem »za zločin proti Bogu in proti človeku« (KKC 2314).

Karizma nenasilja
Je potem govor na gori le nedosegljiv ideal? Nikakor. Kristjan si mora prizadevati za mir. Pripravljen mora biti rajši pretrpeti krivico, kakor da bi jo sam delal. Njegova osnovna drža mora biti ljubezen in odpuščanje tar pripravljenost na spravo. Ima pa seveda tudi pravico na samoobrambo. Še posebej tisti, ki mu je zaupana skrb za dobro skupnosti. Vendar radikalnost govora na gori ostane. Posameznik lahko začuti oseben klic, da se po Kristusovem zgledu odpove zakoniti obrambi. Kot nekdo, ki čuti klic k »neoženjenosti zaradi Božjega kraljestva«. Vendar taka »karizma nenasilja« ne more postati dolžnost za vse kristjane, kot tudi ni »karizma neoženjenosti«. Sv. Tomaž Akvinski je zastopal mišljenje, da morajo duhovniki in škofje raje dati svoje življenje kot prelivati kri. Daj Bog, da kristjani še posebej v današnjem času ne bi preslišali Jezusovih besed: "Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Bozji sinovi" (Mt 5, 9)!

Jože Pucelj: KO BI LJUBEZNI NE IMEL
Ljubljana, Župnijski urad Dravlje 2000

Edina alternativa nezaupanju, sovraštvu in nasilju je spoštovanje, zaupanje in spoštljiv dialog z drugimi in drugače mislečimi.
Kristjani bi morali vselej vztrajati pri teh načelih Kristusove brezpogojne ljubezni in žrtve in jim slediti v praksi, saj je to edina možnost, da vzpostavijo nujne tvorne stike in priložnosti medsebojnega sporazumevanja, medsebojnega zaupanja in spoštovanja s pripadniki drugih religij in z brezverci.

Tina_V6 6,27
Res bi morali z vzgledom spreobračati SLABO v DOBRO.

Toda v praksi danes to ni izvedljivo. Ko se nabere preveč SLABEGA, se dobro pohodi še preden ima priliko pokazati kako bi bilo DOBRO ŽIVETI.

Treba bo na VOLITVAH prav izbrati, da bodo priši DOBRI na "vrh", da jih bo množica imela priliko prepoznati. Ko bodo DOBRI vodili RTV, bodo lahko razširjali VSE DOBRO po celi državi in Svetu.

Sedaj v tem kaosu, ki skoraj nihče več ne loči med dobrim in zlom, pa ZMAGUJE AGRESIVNOST. Roko "na srce", vera ISLAMA, je veliko bolj agresivna, kot pa Krščanstvo.

Pravijo, da ni res, da so vsi ISLAMISTI teroristi, je pa res, da so skoraj vsi TERORISTI - Islamisti. Žal, tako se je pokazala praksa v sedanji Evropi, ko smo bili priča kar nekaj terorističnim napadom.

Tina, se strinjam, odnos med normalnimi ljudmi zame ni na ravni, katera vera je boljša, bedake oziroma fanatike najdemo v vsaki veri. To da nismo zmožni dialoga, je stvar pohlepa, brezbrižnosti, nečloveškosti v nas. Grozno je, da si ne dovolimo biti ljudje. Spoštovanja ni.
Zato kot kažejo zgodbe, si ljudje med sabo zelo pomagajo, takrat se ne sprašujejo, kaj si po poklicu, po veri, politični pripadnosti. Samo problem je v tem, da so ljudje grozno naivni in verjamejo tako politikom kot cerkvenim dostojanstvenikom, ki svojo moč izrabljajo na takih konferencah, se slikajo eden z drugim, se slinijo eden drugemu, za ljudi jim pa dol visi.

Clovek bi pricakoval bolj krscanske komentarje...
Vera, upanje, ljubezen ... 🙂
Če si kristjani domisljamo, kako smo boljši, zakaj ne bi tudi v praksi pokazali to dobro v sebi. Potem bi Dobro videli tudi v drugačnem. V drugem in v Drugem.

Takiyya, Tawriya, Kitman, Muruna

Predenj se greste dialog z muslimani, si razjasnite pomen gornjih štirih besed. Za pričetek bom navedel samo prevod strica Gugla za prvo besedo:

Takiyya is defined as dissimulation about ones Muslim identity. It comes from the verse in the Quran that says, “Let believers not make friends with infidels in preference to the faithful – he that does has nothing to hope for from Allah – except in self-defense (illaa an-tattaqu minhum tuqah) (Surah 3:28). This “self-defense” justifies dissimulation. Islamic Sharia Law provides, “When it is possible to achieve an aim by lying but not by telling the truth, it is permissible to lie if attaining the goal is permissible, and lying is obligatory if the goal is obligatory.” (Reliance of the Traveler, Para r8.2) Examples include lying to protect Islam or a Muslim.

Takiyya je opredeljena kot prikrivanje muslimanske identitete nekoga. Izhaja iz verza v Koranu, ki pravi: "Naj se verniki ne družijo z neverniki v primerjavi z verniki - tistim, ki se od Allaha ne morejo več nadejati, razen v samoobrambi (illaa an-tattaqu minhum tuqah) ( Sura 3:28). Ta „samoobramba“ opravičuje razsodnost. Islamski šerijatski zakon določa: "Kadar je mogoče doseči cilj z lažjo, ne pa z resnico, je lažje, če je dosežen cilj, laganje pa je obvezno, če je cilj obvezen." (Zanašanje Popotnik, odstavek 8.2) Primeri vključujejo laganje za zaščito islama ali muslimana.

Dialog med kristjani in muslimani v praksi:

Žensko, kristjanko, so v Pakistanu obsodili na smrt, ker je pila iz iste posode kot dva muslimana. Po 10
letih jo je vrhovno sodišče oprostilo. Islamistična drhal zdaj zahteva njeno glavo kot tudi smrt predsednika sodišča. Kdaj bodo ti nesrečni muslimani prišli iz srednjega veka?
https://insajder.com/slovenija/dejan-steinbuch-kdaj-bodo-ti-nesrecni-muslimani-prisli-iz-srednjega-veka

Islam ima eno veliko prednost pred zahodnim kvazikrščanstvom, ima otroke. Zato ima tudi prihodnost. Namesto re konference bi pravo krščanstvo organiziralo akcijo za večje število otrok. Recimo ... denar davkoplačevalcev , ki ga oblastniki razdelijo protagonistom LGTB načina življenja, naj dajo družinam z otroci.

islam ne sodi v slovenijo, mošeja ne sodi v slovenijo, amen !

In ogledali do si džamijo...

Kaj ni bogokletje, da krščanski verski dostojanstvenik vstopi v prostor čaščenja luninega demona?