Normiranci brez petletne blokade: vračanje v sistem ponovno omogočeno

Vir: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Državni zbor je sprejel novelo zakona o normiranih samostojnih podjetnikih, s katero se odpravlja določba o petletni prepovedi ponovnega vstopa v sistem. Gre za omejitev, ki je bila uzakonjena konec lanskega leta, zdaj pa jo nadomešča drugačen, milejši mehanizem.

Namesto časovne prepovedi – prihodkovni kriterij

Do zdaj (od konca leta 2025) je veljalo, da se podjetnik, ki je izstopil iz sistema normirancev, vanj ni smel vrniti pet let. Po novem takšne absolutne prepovedi ni več. Ključni pogoj za ponovni vstop postaja višina doseženih prihodkov v dveh zaporednih davčnih letih pred vrnitvijo.

Če zavezanec v tem obdobju ne preseže določenega prihodkovnega praga, se lahko kadarkoli znova odloči za obdavčitev po normiranih odhodkih.

Prvotni namen omejitve

Petletna varovalka je bila uvedena z namenom preprečevanja izigravanja sistema. Zakonodajalec je želel onemogočiti, da bi podjetniki iz sistema izstopali in se vanj vračali takrat, ko bi jim zaradi nižjih dejanskih stroškov normirani odhodki prinašali davčno ugodnejšo obravnavo.

Vendar je takšna rešitev prizadela tudi posameznike, ki prihodkovnih pragov sploh niso presegali. Med njimi so bili predvsem sezonski izvajalci dejavnosti.

Vir: Shutterstock

Težava za sezonske delavce

Primer: posameznik je redno zaposlen, hkrati pa poleti tri mesece opravlja sezonsko delo v turizmu. Za to obdobje odpre popoldanski normirani s. p., plača približno sto evrov mesečnih prispevkov ter ustrezen davek, nato pa dejavnost zapre.

Naslednje leto bi želel postopek ponoviti. Po dosedanji ureditvi to ne bi bilo mogoče, saj bi moral čakati pet let. S sprejetimi spremembami bo takšen način dela znova dovoljen.

Kdo izpolnjuje pogoje za vrnitev?

Samostojni podjetniki se bodo lahko vrnili v sistem normirancev, če v dveh zaporednih davčnih letih pred ponovnim vstopom v povprečju ne bodo presegli določenega letnega prihodkovnega praga.

Ti pragovi so:

  • 120.000 evrov za polno zavarovane normirance,
  • 50.000 evrov za popoldanske normirance,
  • 85.000 evrov za tiste, ki so eno leto popoldanski in eno leto polno zavarovani normiranec.

Pri izračunu se upošteva tudi število dni dejanskega opravljanja dejavnosti.

Primer 1: popoldanski normiranec

Če je zavezanec kot popoldanski normiranec v dveh zaporednih letih dejavnost opravljal po tri mesece letno (denimo 90 dni v posameznem letu), se najvišji dovoljeni povprečni prihodek izračuna takole:

50.000 EUR × (90 + 90) / (365 × 2)= 50.000 EUR × (180 / 730)= 12.328,77 EUR.

To pomeni, da ob takšnem obsegu dela za ponovni vstop ne sme preseči 12.328,77 evra povprečnih prihodkov.

Primer 2: polno zavarovani normiranec

Če je podjetnik kot polno zavarovani normirani s. p. v vsakem od dveh zaporednih let dejavnost opravljal devet mesecev (na primer 284 dni na leto), znaša izračun:

120.000 EUR × (284 + 284) / (365 × 2)= 120.000 EUR × (568 / 730)= 93.369,86 EUR.

V tem primeru lahko za ponovni vstop doseže do 93.369,86 evra povprečnih prihodkov.

Z novelo zakonodaje se tako ukinja stroga petletna zapora in uvaja prihodkovni pogoj. Sistem ostaja zaščiten pred morebitnimi zlorabami, hkrati pa omogoča več fleksibilnosti tistim, ki dejavnost opravljajo občasno ali sezonsko.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike