Nov umor duhovnika v Franciji odpira razpravo o varnosti katoličanov v tej državi

Francijo pretresa nov zločin, ki bo brez dvoma temeljito stresel tudi vrhove francoske politike. Kot je na družbenem omrežju Twitter objavil notranji minister Gérald Darmanin, je bil danes na zahodu Francije umorjen katoliški duhovnik, sam pa je zaradi tega prekinil z delom in se nemudoma odpravil na kraj zločina.

Kot poročajo mediji, naj bi zločin storil 40-letnik iz Ruande, ta je bil v času zločina pod sodnim nadzorom zaradi požiga katedrale v Nantesu, v katerem so zgorele cerkvene orgle iz 17. stoletja, nepopravljivo pa so bili poškodovani tudi znameniti vitraži.

Dogodek bo v Franciji, ki se zadnja leta sooča s številnimi napadi na katoliške cerkve, in že enim grozljivim umorom duhovnika, sprožil še dodatne polemike, ali so oblasti sploh sposobne zaščititi vernike, duhovnike in cerkvene stavbe pred takšnimi nesprejemljivimi dejanji.

Napadi na cerkvene stavbe v zadnjih letih v Franciji niso redkost, toda življenja katoliških duhovnikov in vernikov so se kljub temu zdela varna. Zato so bili ti napadi pogosto ignorirani in potisnjeni karseda stran od medijskega poročanja.

Sedaj je jasno, da so politiki, ki so upali, da bodo takšna dejanja prenehala sama od sebe, storili veliko napako. Temu priča tudi odločen odziv notranjega ministra Géralda Darmanina, ki je takoj po napadu hitel z umirjanjem situacije, ki bi v Franciji lahko prerasla v resne družbene nemire.

"Vso podporo katoličanom v naši državi po dramatičnem umoru duhovnika v regiji Vandée," je zapisal na družbenem omrežju Twitter in dodal, da se odpravlja na prizorišče napada.

V prihodnjih dneh bo zagotovo tarča številnih kritik, kako amatersko so oblasti nadzorovale osebo, ki je julija lani požgala znamenito katedralo v mestu Nantes. Dosedanja poročila namreč govorijo o tem, da je 40-letnik kar sam prišel na policijo v mesto Mortagne-sur-Sevre in izjavil, da je ubil duhovnika. Ta ga naj bi sicer že nekaj mesecev sprejemal v svojo cerkev.

Zakaj oblasti storilca niso izgnale?

Na dogodek se je že kmalu odzvala ena najresnejših kandidatk za mesto novega francoskega predsednika Marine Le Pen, ki je vladi očitala, da je nezakoniti migrant najprej zažgal katedralo in ni bil izgnan, nato pa je lahko umoril še duhovnika.

En France, on peut donc être clandestin, incendier la cathédrale de #Nantes, ne jamais être expulsé, et récidiver en assassinant un prêtre.

Ce qui se passe dans notre pays est d’une gravité sans précédent : c’est la faillite complète de l’Etat et de @GDarmanin. MLP #Vendée https://t.co/RDYXzEKLKl

— Marine Le Pen (@MLP_officiel) August 9, 2021

Darmanin pa jo je za tem obtožil, da se je spustila v polemiko, ne da bi poznala dejstva, in da moškega ne morejo izgnati iz Francije, dokler je pod sodnim nadzorom.

Ostale podrobnosti o umoru 60-letnega duhovnika še niso znane. Jasno pa je, da bo skušala vladajoča politika storiti vse, da bi napad čim manj odmeval v francoski javnosti. Ta je namreč že leta ogorčena nad številnimi napadi na katoliške cerkve, zdi pa se, da v državi ni bilo politične volje za boljšo zaščito cerkvenih zgradb.

Cerkvene zgradbe pogosta tarča vandalov

Po poročanju Dunajskega observatorija za nestrpnost in diskriminacijo do kristjanov v Evropi je bilo samo leta 2018 (to je zadnje leto, za katero so zbrani uradni podatki) v Evropi dokumentiranih več kot 325 sovražnih dejanj proti kristjanom, kar vključuje tako uničevanje cerkvenih zgradb, kot nesprejemljive posege v versko svobodo.

Med kritičnimi državami je Observatorij posebej izpostavil Francijo, kjer so v zadnjih desetih letih zaznali kar 285-odstotno povečanje "protikrščanskih incidentov". Tiskovna predstavnica observatorija Ellen Fantini je ob tem novinarjem povedala, da so med odgovornimi za napade v Franciji najpogosteje radikalni levičarji, radikalizirani islamisti in radikalne feministke. (Več o uničevanju cerkva v Franciji v zadnjem desetletju si lahko preberete tukaj.)

Po poročilu organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pa naj bi bilo samo leta 2019 v Evropi dokumentiranih skoraj 600 zločinov iz sovraštva nad kristjani, od tega je bilo 76 odstotkov napadov na lastnino, 10 odstotkov pa napadov na kristjane.

V tem letu je OVSE samo v Franciji zabeležil najmanj 20 požigov cerkva, v 14 primerih pa so napadalci oskrunili tabernakelj.

Z množičnimi požigi cerkva pa se v zadnjih mesecih spopadajo tudi v Kanadi, kjer naj bi bilo zgolj v zadnjih mesecih vandalizmu ali celo namernim požigim izpostavljenih kar 56 cerkva. Številne od njih so uničene v celoti. Kritiki pa kanadsko vlado obtožujejo, da ob teh nesprejemljivih dejanjih molči. Pri tem navajajo, da se je prvi od domnevnih požigov zgodil že 21. junija, premier pa je o tem spregovoril šele 1. julija.

Toda kot kaže primer iz Francije, je ignoranca do primerov povzročila zgolj to, da je napadov iz leta v leto več, postali pa so tudi čedalje bolj uničujoči.