NSi pred novim poglavjem: v soboto se na kongresu pomerita viziji Vrtovca in Hareja

Za NSi se v soboto začenja novo poglavje. Po sedmih letih se s položaja predsednika stranke poslavlja njen tretji predsednik Matej Tonin, za njegovo nasledstvo pa se potegujeta poslanec Jernej Vrtovec in vodja regijskega odbora NSi Anton Harej. Oba napovedujeta spravljivejšo politiko v odnosu do sorodne SDS, a v njunih konceptih je kljub temu nekaj vidnih razlik. Kandidatura Hareja je v stranki dvignila kar nekaj prahu, zlasti zaradi njegovih kritičnih stališč o dosedanji politiki stranke, a analitiki več možnosti vendarle pripisujejo Vrtovcu. Kljub več vabilom pa mnenj pred kongresom, ki bo v Polzeli, javno (še) nista soočila.

Vrtovec za preboj do razvojne koalicije

Jernej Vrtovec je kandidaturo najavil ob letošnji 25. obletnici stranke v začetku avgusta. Kot je dejal, si bo v primeru izvolitve prizadeval, da NSi ostane glas razuma in da po volitvah prihodnje leto pride do oblikovanja močne razvojne koalicije. »Sam pri tem ne vidim izključevanj, NSi pa se bo ukvarjala predvsem s seboj in svojimi ljudmi, da na volitvah dobimo rezultat, ki bo pomenil preboj do te razvojne koalicije,« je Vrtovec dejal ob napovedi kandidature.

Kritično ost je uperil v vlado Roberta Goloba, ki po njegovih besedah tepta pravice ljudi, da bi se lahko razvijali in vztrajali. »Smer države moramo spremeniti, zato bodo naslednje državnozborske volitve leta 2026 ključne,« je povedal.

Harej v luči Bajukove zapuščine

Nasproti mu bo stal vodja strankinega regijskega odbora za Severno Primorsko Anton Harej. Do nedavnega tudi novogoriški podžupan, sicer pa mestni svetnik, ki se je v državni politiki kalil tudi kot državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo v času tretje Janševe vlade, se v boj za glasove kongresa podaja ravno v luči Bajukove zapuščine.

Kot je ocenil v nedavnem pogovoru za Domovino, je prav dr. Bajuk od vseh dosedanjih predsednikov NSi vodil najbolj načelno politiko. Harej sicer ceni strankarske kolege, toda obenem ocenjuje, da je dosedanje vodstvo stranke skrenilo s poti, ki jo je začrtal njen prvi predsednik. Sam zato želi stranki »vrniti verodostojnost in linijo«. Večji poudarek želi nameniti tudi vrednotam osamosvojitve in demokratizacije.

Čas za novi Demos?

Podobne poudarke je pričakovati tudi v sobotnih kongresnih nagovorih delegatom stranke. Področje, ki bi utegnilo vsaj v delu članstva spodbuditi dodaten razmislek, pa je način prihodnjega političnega sodelovanja v okviru desne sredine.

Oba sta sicer naklonjena sodelovanju v okviru strank s sorodno politično usmeritvijo, konkretno ne izključujeta sodelovanja s SDS pod vodstvom Janeza Janše, kot je veljalo za še aktualnega predsednika Mateja Tonina in njegovo predhodnico Ljudmilo. Je pa Vrtovec naklonjen oblikovanju razvojne koalicije po spomladanskih parlamentarnih volitvah, medtem ko Harej zagovarja predvolilno oblikovanje desnosredinskega zavezništva še pred volitvami, torej po zgledu Demosa.

»Sredina ne pomeni malo levo, malo desno«

Prav pod okriljem Demosa je sicer krščanska demokracija pri nas prvič imela svojega predsednika vlade. SKD je na skupščinskih volitvah leta 1990 sicer zasedla tretje mesto, a je imela z največ glasovi v okviru Demosa pravico do imenovanja mandatarja. Tako je predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade postal Lojze Peterle, ki je leta 2000 sodeloval tudi pri ustanovitvi njegove pravne naslednice NSi. Tudi ta je imela svojega predsednika vlade; še pred prvimi volitvami, na katerih je nastopila, je ministrsko ekipo vodil dr. Andrej Bajuk.

Peterle sicer pred kongresom poudarja, da je v NSi očitno dozorelo spoznanje o spremembi smeri, da »sredina ne pomeni malo levo malo desno«. Pri obeh kandidatih vidi nekatere enake elemente, ko gre za preference o morebitnih koalicijskih sodelovanjih. Se pa ob dveh kandidatih po njegovih besedah ponuja »priložnost za dobro tekmo, v kateri je treba izčistiti vsebino«.

Se Peterle vrača?

Demokratičen boj znotraj stranke je lahko za NSi pozitiven. Hkrati pa je kongres priložnost, da stranka strne sile in se zbere okoli koncepta, ki ji bo prinesel tudi več glasov, pravi Peterle, ki naj bi po lanskem izstopu iz NSi v zadnjih tednih razmišljal o ponovni včlanitvi v stranko. Oba kandidata smo na Domovini sicer povabili tudi na predkongresno soočenje. Na sodelovanje je bil pripravljen Harej, medtem ko je Vrtovec javno izmenjavo stališč zavrnil.

V okviru NSi je najboljši izid doslej stranka dosegla na volitvah leta 2004, in sicer je osvojila devet poslanskih mandatov. Štiri leta pozneje je za las ostala pod parlamentarnim pragom, a se je pod vodstvom Bajukove naslednice Ljudmile Novak tri leta pozneje uspešno vrnila v parlament. Od tedaj se poslanska skupina postopoma krepi, trenutno jo v parlamentu zastopa osem poslank in poslancev.

Predkongresno vrenje v NSi letos deloma zaznamujejo tudi očitki o domnevnem obvodnem financiranju stranke, kar pa v stranki ostro zanikajo. Obenem napovedujejo, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da se razčisti odgovornost predsednice preiskovalne komisije o financiranju medijev Tamare Vonta, saj so bili v medijskem poročanju na to temo izpostavljeni ljudje, ki nikoli ne bi smeli biti.