Obljubljali so spoštovanje pravne države, zdaj pa si podrejajo najvišjo institucijo. Na KPK v primeru Keršmanc medtem vložena prijava

V Akademskem društvu Pravnik so izrazili zaskrbljenost ob spremljanju postopkov potrditev novih ustavnih sodnikov, kar so poslanci storili v torek. Spomnili so, da je predsednica republike kandidaturo Cirila Keršmanca umaknila, čeprav je že dobil podporo mandatno-volilne komisije, saj bi se ustaljeni postopek lahko zavlekel v čas po državnozborskih volitvah. Menijo, da si želi koalicija podrediti najvišjo institucijo pravne države.

Spomnimo, v torek so poslanci v državnem zboru za nove ustavne sodnike potrdili Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal. Slednjo je predsednica republike Nataša Pirc Musar že predlagala, a je kandidaturo kasneje umaknila, saj je kazalo, da kandidatka ne bo dobila zadostne podpore.

Namesto Kresalove je za ustavnega sodnika predlagala Cirila Keršmanca, ki je pretekli teden dobil podporo mandatno-volilne komisije DZ. A zgodil se je preobrat, saj sta stranki SD in Levica sporočili, da Keršmanca zaradi nekaterih stališč ne podpirata.

Predsednica republike je njegovo kandidaturo umaknila, Keršmanc pa se je spraševal, ali lahko to sploh še stori, saj je že dobil podporo mandatno-volilne komisije. Keršmanc je v ponedeljek za Info360 povedal, da sam ni odstopil od kandidature, poleg tega pa je prejel tudi vabilo na torkovo sejo DZ, na kateri so glasovali o kandidatih za ustavne sodnike.

Kandidat ni »ideološko ustrezen«

Ob robu dogajanja so se zato oglasili v Akademskem društvu Pravnik, kjer so poudarili, da je predsednica Pirc Musarjeva ravnala v nasprotju z ustaljeno prakso. »Še bolj skrb vzbujajoče je, da nam je bilo jasno povedano, zakaj je do tako nenavadnega manevra prišlo – določene politične stranke so ugotovile, da kandidat ni 'ideološko ustrezen', in zahtevale zamenjavo. Vse skupaj se kaže kot tipičen primer t. i. 'napakiranja' ustavnega sodišča, kot slednje opozarjajo nekateri akademiki,« so zapisali.

Zaskrbljeni so nad ravnanjem predsednice, ki je sicer pravnica, saj je obljubljala spoštovanje pravne države in vztrajanje pri strokovnih kandidatih. »To obljubo štejemo za krepko prelomljeno, saj se je izkazala ne le za poštarja, temveč za ponižno deklo vladajočih strank, ki jim ni ugodila le vsebinsko, pač pa tudi postopkovno in zaobšla vse običajne postopke, da je izvedla rošado s kandidaturo ustavnih sodnikov v zadnjem hipu.«

»Določene politične stranke so ugotovile, da kandidat ni 'ideološko ustrezen', in zahtevale zamenjavo.«

Dokončno betoniranje ustavnega sodišča?

Pravniki so zapisali, da bi po ustaljenem postopku kandidata DZ zavrnil, predsednica pa bi nato dobila priložnost, da predlaga drugega. A s tem bi vladajoči tvegali, da o novem ustavnem sodniku glasuje parlament v povolilni sestavi. »Toliko o obljubi, da bo predsednica vseh, ter o prizadevanju za pravno državo.«

Opozorili so na izjavo poslanke Levice Nataše Sukič, ki je dejala, »da je Barbara Kresal za nas (!) primernejša«. Dodali so, da je tudi poslanka SD Meira Hot povedala, da ima Keršmanc neustrezna stališča glede vprašanj splava, evtanazije, umetne oploditve in pregona sovražnega govora. Kandidata so po njihovem mnenju izločili, ker ne bi sodil tako, kot bi jim ustrezalo.

»Ne more nam ubežati ironija, da sta tako predsednica republike kot vladajoča koalicija prišli na oblast z obljubami o vrnitvi k spoštovanju institucij in pravne države, sedaj pa se s skupnimi močmi na vsak način trudita podrediti najvišjo institucijo pravne države eni politični opciji.« Dodajajo, da dogajanje preteklih dni odpira resna vprašanja glede vseh ustavnih sodnikov, potrjenih v tem sklicu DZ, ki so bili nemara podvrženi enako nedostojni obravnavi, kjer so kot pogoj za izvolitev očitno morali izkazati ustrezna stališča.

Na KPK vložena prijava

S svojo izjavo, ki jo je naslovil na medije, se je na dogajanje danes odzval tudi Ciril Keršmanc. Kot je zapisal, pravnih sredstev glede postopka kandidature ne bo uveljavljal. »Mi je pa pričakovana integriteta narekovala, da sem včeraj glede na informacije, ki jih je na sestanku podala predsednica državnega zbora, o netransparentnem načinu delovanja določene osebe z ministrstva za pravosodje, ki ga vodi ministrica iz SD, v smeri moje diskreditacije kot kandidata in osebe, na Sodni svet kot varuha samostojnosti in neodvisnost sodne veje oblasti, naslovil vlogo, v kateri sem jih na prejete informacije s strani predsednice Državnega zbora RS opozoril.«

Dodal je, da je na postopkovne napake dokumentirano opozarjal, ker sta integritetni postopek in drža bistvena za pošteno odločanje v demokratični družbi, ki je zavezana pravni državi. »Seznanjen sem, da je bila tozadevno na KPK že vložena prijava zaradi suma obstoja resnih korupcijskih tveganj in resnega suma kršitve integritete in (politične) korupcije.« Poudaril je, da prijave ni vložil sam, bo pa, če bo k temu pozvan, v postopku sodeloval.

»Ne pristajam na delitve levo/desno«

Keršmanc je medijem posredoval tudi dopis, ki ga je naslovil na Inštitut 8. marec. V slednjem so Keršmanca napadli, potem ko je portal N1 poročal, da naj kandidat za ustavnega sodnika ne bi podprl pravice do splava. Zapisal je, da ga pred objavo tovrstnih očitkov za komentar niso prosili niti v inštitutu niti na portalu N1.

V nadaljevanju je predstavil, kaj je povedal na svoji predstavitvi za kandidata za ustavnega sodnika. »Povedal sem jim, da ne pristajam na delitve levo/desno, ki se v Sloveniji tako ali tako vedno zreducirajo na to, ali si za eno politično osebnost ali drugo, in na tvoj odnos do polpretekle zgodovine. […] Kar se tiče mojega odnosa do polpretekle zgodovine, pa sem prav vsem citiral oziroma se skliceval na Temeljno ustavno listno RS kot del naše ustavne ureditve in skupno vrednostno izhodišče – rekel sem, da si težko predstavljam ustavnega sodnika, ki vrednostno ne bi izhajal iz tega, da smo iz bivše države med drugim šli, ker bivša država ni delovala kot pravno urejena država zaradi hudih kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Povedal sem, da slednje sicer ne pomeni, da je bilo prej vse slabo in da v preteklosti raje iščem tiste stvari, ki nas združujejo kot razdvajajo.«

Pravica do svobode izražanja

Povedal jim je tudi zgodbo »o kmečki dekli in mladem gruntovcu, ki sta se zaljubila, nakar je dekla izginila, dokler je nekega dne ni naplavila Ljubljanica, ko so popustili vozli okrog uteži. Par je namreč skušal sam odpraviti plod in dekla je izkrvavela ter umrla, za kar je bil na koncu obsojen gruntovec. To je zgolj ena izmed tragičnih zgodb iz preteklosti, o katerih sem govoril v izjavi, h kateri se bom vrnil na koncu. Vsem sem to zgodbo povedal kot osnovo, da bodo lažje razumeli moje in verjamem skupno izhodišče, da vrednostno vedno podpiram normativno ureditev, ki zasleduje cilj zmanjšanja tveganja za zdravje in življenje ljudi (pa naj gre za pravico do splava, legalizacijo konoplje ali PPKŽ).«

»So namreč meje, do kje sodnik lahko vnaprej zavzame vrednostno izhodišče, kje pa njegovo vnaprejšnje izjavljanje o konkretnih vprašanjih že preraste v razlog za njegovo izločitev.«

»Povedal sem svoje mnenje, da ne pričakujem, da bi moralo ustavno sodišče še kdaj odločati o tem, ali imamo zapisano 'pravico do splava' v ustavi, ker je to jasno, in da se bo kvečjemu odločalo o niansah, tako kot v tujini, o tem, v kolikšni meri in v kakšnih primerih se ta pravica v celoti financira iz javnih sredstev, na primer. Na vprašanje, kako bi odločil v takem primeru, sem povedal, da vedno odločam na podlagi argumentov. So namreč meje, do kje sodnik lahko vnaprej zavzame vrednostno izhodišče, kje pa njegovo vnaprejšnje izjavljanje o konkretnih vprašanjih že preraste v razlog za njegovo izločitev.«

Keršmanc vidi v pravici do svobode izražanja najpomembnejšo ustavno pravico. »Svoboda izražanja, ki jo zagovarjam in je del mojih vrednostnih izhodišč, pomeni, da povsem enako gledam na izražanje identitete v primerih parad ponosa v urbanih središčih ali verskih procesij, ki se tradicionalno odvijajo po podeželskih vaseh.«