Obvezni zdravstveni prispevek znova višji: obljube o zamrznitvi se niso uresničile

Kmalu po vladnih posegih v sistem zdravstvenega zavarovanja se je pokazalo, da ustvarjena finančna vrzel ne bo ostala brez posledic. Namesto obljubljene stabilnosti bo breme pokrivanja primanjkljaja padlo na državni proračun, s tem pa neposredno na davkoplačevalce. Portal Žurnal24 je izračunal, da je ena izmed tako imenovanih največjih zmag vlade Roberta Goloba javne finance obremenila za skupno 274 milijonov evrov.

V tem okviru ne preseneča nova napoved zvišanja obveznega zdravstvenega prispevka. Ta naj bi po novem znašal 39,36 evra, kar predstavlja 5,9‑odstotno povečanje in sledi rasti povprečne bruto plače v preteklem letu. Čeprav je odredba še v fazi medresorskega usklajevanja, so na ministrstvu za zdravje že potrdili, da se takšen dvig res pripravlja.

Obvezni zdravstveni prispevek naj bi po novem znašal 39,36 evra, kar predstavlja 5,9‑odstotno povečanje in sledi rasti povprečne bruto plače v preteklem letu.

Do zdaj je obvezni zdravstveni prispevek znašal 37,17 evra, kar pomeni, da bo posameznik na letni ravni plačal približno 26 evrov več. Gre za znesek, ki bi ga marsikdo sicer namenil osnovnim življenjskim potrebam, zdaj pa bo dodatno obremenil osebne proračune.

Napovedano zvišanje je že drugo v času aktualne vlade. Prvo je bilo izvedeno lani, ko se je prispevek zvišal s 35 evrov na 37,17 evra. Skupno se je obvezni zdravstveni prispevek od začetka vladnih posegov v zdravstveni sistem povečal za 12,5 odstotka. Takšen razvoj dogodkov je še posebej pomenljiv, saj je koalicija ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo spojitev z obveznim utemeljevala z obljubo, da bodo s tem preprečene podražitve ter onemogočeni dobički zasebnih zavarovalnic. Te so takrat napovedovale podražitev v višini približno 10 evrov.

Vlada je zasebnim zavarovalnicam sprva administrativno omejila najvišjo dovoljeno premijo na 35,67 evra, kar jim je povzročilo občutno finančno škodo. Tri zavarovalnice – Generali, Vzajemna in Triglav – so zato sprožile tožbe proti državi. Spori so se zaključili s poravnavo v skupni vrednosti 33,5 milijona evrov: Vzajemna je prejela 14,14 milijona evrov, Generali 8,36 milijona evrov, Triglav pa skoraj 11 milijonov evrov.

Da napovedana podražitev zasebnih zavarovalnic ni bila posledica pohlepa, temveč realnih stroškovnih pritiskov, je pozneje potrdila tudi nekdanja generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar. Kot je poročal Žurnal24, je ocenila, da je bila takratna premija v višini 35 evrov glede na približno devetodstotno medicinsko inflacijo prenizka in da bi se morala zvišati vsaj za 10 evrov. Njena ocena se je v celoti ujemala z napovedmi zavarovalnic in je postavila pod vprašaj ključne argumente vlade za poseg v sistem.

Kljub temu je predsednik vlade Robert Golob ob opozorilih ZZZS o nujnosti višjega prispevka zavod javno kritiziral in jim očital, da z napovedmi po nepotrebnem strašijo ljudi. Možnost podražitev je takrat odločno zanikal.

Prav na to obdobje se danes kritično odziva nekdanja državna sekretarka in vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Po njenih besedah so aprila 2023 predstavniki vlade, skupaj s takratnim ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom in državnim sekretarjem Tadejem Ostercem, vztrajno zagotavljali, da je obvezni zdravstveni prispevek zamrznjen pri 35 evrih. Čas pa je pokazal, da te trditve niso vzdržale resnega preizkusa.

Današnje razmere po njenem mnenju predstavljajo nov dokaz, da so bile takratne izjave zavajajoče, posledice pa danes občutijo državljani. Vlada tako znova posega v denarnice prebivalcev, ob tem pa ostaja odprto vprašanje, kolikšen del morebitnih višjih plač ali pokojnin bo v resnici izničen z novimi obveznimi prispevki.

Vlada tako znova posega v denarnice prebivalcev, ob tem pa ostaja odprto vprašanje, kolikšen del morebitnih višjih plač ali pokojnin bo v resnici izničen z novimi obveznimi prispevki.

Ob tem velja opozoriti tudi na položaj upokojencev. Čeprav se pokojnine nominalno zvišujejo, se njihov dejanski učinek hitro izniči z novimi obveznimi dajatvami. Višji zdravstveni prispevek namreč pomeni, da bo del povišanja pokojnin upokojencem v praksi odvzet skozi povečane obremenitve. Vlada tako z eno roko govori o izboljševanju socialnega položaja starejših, z drugo pa z novimi prispevki posega v njihov že tako omejen dohodek.