Odločitve US o posvojitvah otrok v homoseksualne skupnosti do volitev ne bo, Primc poziva k pisanju strokovnih mnenj

Že desetega marca letos naj bi Ustavno sodišče odločalo o posvojitvah otrok v istospolne skupnosti, vendar ustavni sodniki takrat o tem še niso razsodili, temveč so vlado pozvali k predložitvi dodatnih argumentov za trenutno ureditev ter posredovanju odgovorov na tri strokovna mnenja.

Gre za mnenja aktivističnih profesoric Fakultete za socialno delo in Filozofske fakultete, Ljubice Marjanovič Umek ter Ane Marije Sobočan ki jih je Ustavnemu sodišču predložil pritožnik, varuh načela enakosti Miha Lobnik, ki od sodišča zahteva, da dovoli posvojitve otrok v istospolne skupnosti v imenu t.i. boja proti diskriminaciji.

Medtem ko vlada pripravlja strokovno mnenje, pa se je v dogajanje aktivno vključil tudi Aleš Primc, sovoditelj koalicije Za otroke gre! in predsednik Glasu za otroke in družine, ki strokovnjake različnih strok poziva, da pripravijo strokovna mnenja, ki jih bo potem posredoval Ustavnemu sodišču.

Več kot milijon glasov v podporo družini na treh družinskih referendumih

Slovenci smo se že trikrat na referendumu odločili, da naj država ne posega v družino, kot jo poznamo, v obliki matere, očeta in otrok. Prvič leta 2001, ko je tedanja vlada pod vodstvom LDS skušala uzakoniti umetno oploditev zdravih samskih žensk z biomedicinsko pomočjo. S 73,28 % je bil predlog, ki bi nekatere otroke zavestno in v naprej prikrajšal za očeta, zavrnjen na referendumu.

Leta 2009 je nato vlada pod vodstvom Socialnih demokratov pripravila Družinski zakonik, ki je skušal zakonsko zvezo izenačiti s partnersko skupnostjo dveh oseb istega spola ter posledično omogočiti tudi posvojitve otrok s strani istospolnih parov. 55 % Slovencev je ta predlog zavrnilo na referendumu leta 2012.

Stranka Levica je tri leta kasneje z premembo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih skušala zakonsko zvezo moža in žene spremeniti v zvezo dveh oseb poljubnega spola, s čimer bi še radikalneje dosegli to, kar je bilo pred tem že zavrnjeno. In predlog je padel znova, s 63,51 % in doseženim kvorumom. Skupaj je bilo proti vsiljevanju sprememb družinske zakonodaje oddanih več kot milijon glasov.

Homoseksualci do otrok prek ustavnega sodišča?

Istospolni aktivisti so zato lani ubrali drugo pot. Varuh načela enakosti Miha Lobnik, znan tudi kot aktivist iz obeh družinskih referendumov, je na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb Zakona o zakonski zvezi, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, ter člene, ki se nanašajo na posvojitev.

Prepričan je, da trenutna ureditev povzroča diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. Iz odgovora, ki ga je Ustavnemu sodišču poslala vlada, je razvidno, da trenutna ureditev ni v neskladju z Ustavo, saj le ta varuje očetovstvo in materinstvo, otroke in mladino. Tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice potrjuje, da je zakonodaja s področja družinskih razmerij v domeni držav članic, te pa lahko to urejajo glede na socialno in kulturno vlogo družine v družbi. Kakšna je ta v Sloveniji, so državljani izkazali že na več referendumih.

Dodatno vlada utemeljuje, da je pravica do posvojitve pravica otroka in ne odraslih, da trenutna ureditev ni v neskladju z ustavo pa dokazujejo tudi pretekle odločitve US, ki so družinske referendume dovolile. Argumente vlade in pritožnika smo na Domovini podrobneje predstavili tukaj.

Namesto razsodbe poziv k odgovoru na strokovna mnenja, ki zanemarjajo edinstveno vlogo matere in očeta pri vzgoji

10. marca letos je že kazalo, da bodo ustavni sodniki o tem odločili. Na ulici pred sodiščem jih je k pogumni odločitvi pozvalo okrog 200 udeležencev shoda v podporo družini. Ustavni sodniki tedaj še niso razsodili, temveč so vlado zaprosili za dodaten odgovor, v katerem naj odgovori tudi na tri strokovna mnenja, ki jih je Ustavnemu sodišču predložil pritožnik Miha Lobnik.

Iz vseh treh mnenj izhaja, da po mnenju »stroke« otrok ne potrebuje mame in očeta. Dr. Ljubica Marjanovič Umek iz Katedre za razvojno psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani tako med drugim zapiše: »Sestava družine, npr. število družinskih članov, njihov spol in spolna usmerjenost nima pomembnega vpliva na razvoj malčkov/otrok/mladostnikov. Enako učinkovito kot tradicionalne družine lahko ustrezne pogoje za zdrav razvoj otrok zagotavljajo tudi strukturno drugačne družine, npr. enostarševske, dopolnjene družine, razširjene družine, družine z istospolno usmerjenima staršema.«

Podobnega mnenja je tudi Ana Marija Sobočan s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. V svojem mnenju je zapisala: »Znanje o družini na podlagi raziskav v preteklih desetletjih namreč kaže, da so za otroke relevantni procesi v družini (npr. kakovost starševstva in navezanost), ki pomembno vplivajo na otrokov razvoj, ne pa struktura družine (npr. koliko staršev ima otrok, kakšnega spola so, kakšna je njihova spolna usmerjenost.« Celotna strokovna mnenja si lahko preberete tukaj.

Glas za otroke zbira strokovna mnenja o vlogi materinstva in očetovstva

Medtem, ko se Marjanovičeva in Sobočanova sklicujeta tudi na nekatere raziskave, ki so neponovljive in izdelane izrazito v interesu spreminjanja zakonodaje s področja družine, pa povsem spregledata serijo raziskav, ki potrjujejo, da je za otrokov razvoj optimalno okolje v družine, utemeljeni na zakonski zvezi moža in žene.

Eno izmed njih s Teksaške univerze smo že podrobneje analizirali na Domovini, še več pa jih v odgovoru ustavnim sodnikom na svoji spletni strani navaja Glas za otroke in družine. Iz njih je razvidno, da se prednosti odraščanja v »tradicionalni družini« kažejo na različnih področjih življenja otrok.

Z apelom strokovnjakom pa se je v odločanje Ustavnega sodišča vključil tudi predsednik stranke in sovoditelj Koalicije Za otroke gre! Aleš Primc. Pozval je strokovnjake s področja psihologije, psihiatrije, družinske terapije, socialnega dela, pedagogike in drugih sorodnih smeri, naj do 4. aprila pripravijo strokovno utemeljeno mnenje, ki odgovarja na vprašanja, zakaj otrok potrebuje mamo in očeta, kako mama in oče otroku posredujeta različne ali enake razvojne in vzgojne dimenzije in zakaj moški in ženski spol nista enaka.

Zbrana strokovna mnenja bodo dostavili Ustavnemu sodišču. Odgovor Ustavnemu sodišču pa pripravlja tudi vlada. Glede na rok, ki ga je vladi za pripravo odgovora določilo Ustavno sodišče, pa je jasno, da odločitve Ustavnega sodišča ne gre pričakovati pred državnozborskimi volitvami 24. aprila.