Odmev tedna: Čemu kmečki upori v Svobodi?
Andreja Barat
- 28. 4. 2023 ob 19:33
- 9 komentarjev
https://www.youtube.com/watch?v=jVAhqckU-YI
Ta teden je minilo eno leto od rekordne zmage takrat novonastale stranke Svoboda na volitvah. Obljubljali so veliko in očitno so prepričali velik del Slovencev … Danes pa je od obljub ostalo predvsem perje. Kljub temu pa konca vlade ni na vidiku, saj je v parlamentu preveč novincev, ki takšnih plač, kot jih imajo sedaj, drugje zlepa ne bodo videli.
Čeprav je na njivah veliko dela, so se kmetje podali na ljubljanske ulice. Protestirajo proti omejitvam, ki ovirajo njihovo delo, pa tudi proti odnosu do aktualne vlade.
Precej negativen odziv so dobili od levega dela političnega telesa, zanimivo pa je tudi, da so kmetje edina skupina, ki se ji očita visoko ceno osnovnih sredstev. Nobenemu avtoprevozniku se ne očita, koliko stanejo njegovi tovornjaki, nobenemu podjetniku, koliko stanejo stroji, pa so prav tako mnogi subvencionirani. So se pa kmetje izkazali s precej veliko pronicljivostjo pri napisih in več kot očitno je, da niso zadovoljni. Nazadnje so se na ulice odpravili leta 88 in dejstvo je, da kmetje ne protestirajo iz dolgčasa. Na oblastnikih je, da jih vzamejo resno.
Zanimivo je, da se protesti dogajajo tudi v obdobju Svobode, pa tudi, da tokrat protestirajo precej organizirane in poklicno profilirane skupine. Gasilci, kmetje, upokojenci … Če odmislimo kovid proteste, ki so bili pač situacijski, je za časa prejšnje vlade protestirala predvsem skupina ljudi iz Ljubljane.
Ta teden smo praznovali dan upora proti okupatorju. Oziroma praznovali so ga nekateri, saj je to praznik, ki Slovence najbolj razdružuje in ločuje. Ob tej priložnosti je predsednica DZ na državni proslavi povedala nekaj pomenljivih besed o komunizmu, ki je ugrabil OF, ki jih do danes s strani levega političnega telesa sicer nismo slišali in so žal šle mimo brez odmeva na katerikoli strani. Žalosti pa dejstvo, da se še vedno srečujemo z medijsko cenzuro in ignoranco.
Tudi po 30 letih od osamosvojitve se zdi sprava še vedno zelo oddaljena. Prvi korak k njej bi bila vsaj pripravljenost, da se začnejo pogovarjati zgodovinarji, in to o zgodovinskih dejstvih. Šele nato o interpretacijah.
Odmev tedna je oddaja, v kateri s kritično distanco pogledamo na dogodke preteklega tedna, jih pokomentiramo in jih postavimo v ustrezen kontekst. Tokrat sva teden za vas komentirala Tino Mamić in Andreja Barat.
Ta teden je minilo eno leto od rekordne zmage takrat novonastale stranke Svoboda na volitvah. Obljubljali so veliko in očitno so prepričali velik del Slovencev … Danes pa je od obljub ostalo predvsem perje. Kljub temu pa konca vlade ni na vidiku, saj je v parlamentu preveč novincev, ki takšnih plač, kot jih imajo sedaj, drugje zlepa ne bodo videli.
Čeprav je na njivah veliko dela, so se kmetje podali na ljubljanske ulice. Protestirajo proti omejitvam, ki ovirajo njihovo delo, pa tudi proti odnosu do aktualne vlade.
Precej negativen odziv so dobili od levega dela političnega telesa, zanimivo pa je tudi, da so kmetje edina skupina, ki se ji očita visoko ceno osnovnih sredstev. Nobenemu avtoprevozniku se ne očita, koliko stanejo njegovi tovornjaki, nobenemu podjetniku, koliko stanejo stroji, pa so prav tako mnogi subvencionirani. So se pa kmetje izkazali s precej veliko pronicljivostjo pri napisih in več kot očitno je, da niso zadovoljni. Nazadnje so se na ulice odpravili leta 88 in dejstvo je, da kmetje ne protestirajo iz dolgčasa. Na oblastnikih je, da jih vzamejo resno.
Zanimivo je, da se protesti dogajajo tudi v obdobju Svobode, pa tudi, da tokrat protestirajo precej organizirane in poklicno profilirane skupine. Gasilci, kmetje, upokojenci … Če odmislimo kovid proteste, ki so bili pač situacijski, je za časa prejšnje vlade protestirala predvsem skupina ljudi iz Ljubljane.
Ta teden smo praznovali dan upora proti okupatorju. Oziroma praznovali so ga nekateri, saj je to praznik, ki Slovence najbolj razdružuje in ločuje. Ob tej priložnosti je predsednica DZ na državni proslavi povedala nekaj pomenljivih besed o komunizmu, ki je ugrabil OF, ki jih do danes s strani levega političnega telesa sicer nismo slišali in so žal šle mimo brez odmeva na katerikoli strani. Žalosti pa dejstvo, da se še vedno srečujemo z medijsko cenzuro in ignoranco.
Tudi po 30 letih od osamosvojitve se zdi sprava še vedno zelo oddaljena. Prvi korak k njej bi bila vsaj pripravljenost, da se začnejo pogovarjati zgodovinarji, in to o zgodovinskih dejstvih. Šele nato o interpretacijah.
Odmev tedna je oddaja, v kateri s kritično distanco pogledamo na dogodke preteklega tedna, jih pokomentiramo in jih postavimo v ustrezen kontekst. Tokrat sva teden za vas komentirala Tino Mamić in Andreja Barat.
Zadnje objave
Če opozicija ne bo želela sodelovati, to ne bo iz vsebinskih razlogov
10. 6. 2026 ob 17:36
Kitajska demografska bomba
10. 6. 2026 ob 16:55
Je zapiranje mestnih ulic in agresivno ukinjanje parkirnih mest res napredek?
10. 6. 2026 ob 15:42
Ni popuščanja: vlada, ki bo oddelala mandat
10. 6. 2026 ob 14:30
GZS ob začetku dela nove vlade pozvala k razvojnemu dogovoru
10. 6. 2026 ob 13:49
Ponoči huda ura v Halozah, močnejše nevihte napovedane tudi danes
10. 6. 2026 ob 11:35
Ekskluzivno za naročnike
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (9. del): Cerkev stopi v past
10. 6. 2026 ob 9:00
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
9 komentarjev
Stajerska2021
"Svoboda" in Golob nista kos reševanju problemov, ki so se nakopičili v Sloveniji.
Stane Taskov
Urška Klakočar ni povedala nič relevantnega. Itak da so komunisti ustanovili (ne ugrabili) protiimperialisticno fronto, ki so jo nato na ukaz Kominterne predelali v odpor proti svojim bratom nacionalsocialistom. V realnosti.pa so pobili veliko vec Slovencev kot Nemcev.
Sicer pa Urška nadaljuje komunistično agendo ves čas ko je na oblasti. Vsa njena dejanja so avtoritarna in levo skrajno ideološka.
Nikomur razen ponižnih NSijevcev, ki obupno rabijo izgovore za svojo kolaboracijo s sedanjimi komunisti, se besede tretjerazredne političarke ne zdijo pomembne.
Jonsky
Seveda ti pa predstavljaš zmerno desnico jedrne Evrope?!
Sonatine
Domovina, boste kaj objavili?
https://spletnicasopis.eu/2023/04/29/je-8-marec-nike-kovac-izginil-ob-sumu-krsenja-zakona-o-financiranju-kampanj/amp/
Jonsky
Zanimivo kolikokrat preberem s strani zelo desnih komentatorjev (skušam biti vljuden), kaj bi nek medij moral pisati ali objavljati. Medij pač piše in objavlja, kar on hoče in ne, kaj ti hočeš. Če ti ne paše, preskoči na drug medij. Drugače sem sam enkrat naredil izjemo (kar morda ni lepo od mene) in sem se obregnil v ta medij, zakaj ni objavil prispevka, ko je bil Slovenec Aleksander Čeferin ponovno soglasno izvoljen za predsednika ene od najvplivnejših in finančno najmočnejših organizacij na svetu. Seveda opažam, da zelo desne zelo moti, če je nekdo s pogojno leve strani mednarodno uspešen in pri tem so pripravljeni žrtvovati tudi domoljubje, samo da takemu ideološkemu neprimernemu Slovencu spodleti (analogijo s kolaboracijo). Namreč opazil sem v tem mediju privoščljivost, ko je bil isti Čeferin kritiziran zaradi finala lige prvakov in se je avtor spraševal, ali se Čeferinu maje stolček. Seveda ta prispevek je bil objavljen, ne pa o ustoličenju Čeferina za naslednji mandat. Na vsak način pa kljub tej pripombi podpiram ta medij, če že ne objavijo tistega, kar jaz mislim, da bi morali, da pa tudi ne ubogajo "zelo desnih" forumašev, kaj bi morali objaviti.
APMMB2
Kmečki upori so naprejeni tudi proti Naturi 2000.
O njej sem nekaj že napisal, pa naj ponovim: Naturo 2000 so pripravili in sprejeli popolni šarlatani, ki pa se imajo za velike strokovnjake v okviru Ministrstva za okolje in prostror, ki ga je tarkar vodil dr. Pavle Gantar, sociolog, ki se je sicer prišteval med zelene.
Iz neznanja in nepoznavanja posledic za gospodarstvo v Sloveniji, je neuka ekipa lahkomisleno pokrila več kot 1/3 Slovenije z Naturo 2000, kar je mnogokrat več, kot je v Naruro 2000 vključila katera koli evropska država. Že obseg Nature 2000 nam kaže na nestrokovnost in napuh, saj se je takrat minister z ekipo hvalil, kako veliko skrb posveča zaščiti narave, ni pa pomisli na škodo, ki jo s tem povzroča.
Sedaj je izstavljen račun in potrebna je temeljita revizija Nature 2000 in skrčenje zaščitenih območij na razumno mero v sodelovanju z resničnimi strokovnjaki in uporabniki prostora v prvi vrsti kmetov.
Potrebna bo revizija Nature 2000 in uveljavitev v Bruslju. To bo sicer zelo težka naloga, vednar bo potrebno popraviti napake,ki so jih zagrešili samooklicani strokovnjaki, ki nam kljub polomiji želijo soliti pamet. Sociologi naj se brigajo za socialne probleme, naravo pa naj prepiustijo tistim, ki živijo z njo in v njej, to je kmetom.
Sociologi se naj zavedo, da vsi živimo od kmetov. Sociologi pa se naj pobrigajo, da bodo kmetje postali enakovredni člen družbe in da ne bodo kulaki, ki jih je potrebno zatirati, tako kot je to počel Stalin in Tito, pa to počno levičarji še danes.
Realist
Bitka za podeželje je bitka za Slovenijo.
BARBARA RAKUN
Točno tako realist! Vse zakone,ki se potem tičejo povečini navadnih ljudi, pišejo ljudje,ki niso v stiku z naravo,ki so elita,ki jim je vse k riti prineseno,ki imajo vsega preveč in ki ne živijo v realnosti. In temu se je treba upirati ves čas! Ne glede na sistem v družbi!
Jonsky
Hvala bogu, saj če bi bili pisci zakonov bolj v stiku z naravo, potem ne bi bilo bilo zoološke družine tako imenovanih človečnjakov, ampak bi ostali enakovredni gorilam, orangutanom in šimpanzom (zgolj eni od štirih podobnih). Torej nazaj k naravi!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.