Kmetom predvidoma še letos 8,1 milijona evrov pomoči

Državni zbor je danes obravnaval dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo omogočila hitrejše zagotavljanje pomoči kmetom ob kriznih razmerah. Še letos naj bi jim bilo za blažitev visokih cen goriv in mineralnih gnojil na voljo 8,1 milijona evrov, od tega 5,4 milijona iz slovenskih sredstev. Medtem ko so v koaliciji poudarjali pomen hitre pomoči, so v opoziciji nasprotovali predvsem predvidenemu načinu financiranja. Poslanci bodo o predlogu glasovali še danes, glede na napovedano podporo poslanskih skupin pa se mu obeta sprejetje.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je poslancem pojasnil, da se slovensko kmetijstvo vse pogosteje sooča s posledicami naravnih nesreč, geopolitičnih napetosti in velikih nihanj cen. Vlada je zato pripravila dopolnitev zakona, ki bi omogočila prožnejšo uporabo namenskih sredstev in hitrejše ukrepanje ob resnih motnjah v poslovanju kmetijskih gospodarstev. Evropska komisija je Sloveniji v okviru kriznega mehanizma namenila 2,7 milijona evrov, države članice pa lahko evropskemu znesku dodajo še do 200 odstotkov nacionalnih sredstev. Slovenija se je odločila izkoristiti najvišji dovoljeni delež in zagotoviti dodatnih 5,4 milijona evrov. Skupno pomoč v višini 8,1 milijona evrov naj bi kmetom izplačali še letos, in sicer brez vlaganja vlog.

Minister je poudaril, da gre šele za prvi korak v širšem paketu ukrepov za pomoč slovenskemu kmetijstvu. Nova ureditev bi omogočala odzivanje tudi na prihodnje krize, med drugim ob sušah, poplavah, pozebah, širjenju bolezni in velikih tržnih pretresih. Za takšne namene je bilo v letih od 2027 do 2029 predvidenih še do 1,5 milijona evrov letno.

Za pomoč kmetom tudi denar od pozidave kmetijskih zemljišč

Osrednji del današnje razprave je bil namenjen vprašanju, od kod zagotoviti slovenski delež pomoči. Predlagana novela namreč razširja dovoljene namene porabe sredstev, ki jih država zbira z odškodninami zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Ta sredstva so bila doslej namenjena predvsem varovanju in izboljševanju kmetijskih zemljišč, odpravljanju zaraščanja, komasacijam, namakalnim sistemom in drugim ukrepom, ki dolgoročno izboljšujejo možnosti za kmetijsko pridelavo. Po novem bi jih bilo mogoče uporabiti tudi za neposredno pomoč kmetijskim gospodarstvom in drugim upravičencem ob resnih motnjah v poslovanju.

Vlada je zagovarjala stališče, da je tudi ohranjanje delujočih kmetij sestavni del varovanja kmetijskih zemljišč. Če kmetije zaradi visokih stroškov ali posledic naravnih nesreč opustijo dejavnost, namreč obstaja nevarnost, da bodo zemljišča ostala neobdelana. Predlog ne uvaja nove pravice do krizne pomoči, saj je pravna podlaga zanjo že določena v zakonu o kmetijstvu. Omogoča pa dodaten vir financiranja. Podrobnejše pogoje za posamezne ukrepe, upravičence in način izračuna pomoči bo določila vlada.

Opozicija bi pomoč financirala iz splošnega proračuna

V opozicijskih poslanskih skupinah so se strinjali, da kmetje potrebujejo pomoč, vendar so nasprotovali poseganju v sredstva, namenjena dolgoročnemu razvoju kmetijskih zemljišč. Poslanec SD Luka Goršek je opozoril, da bi lahko preusmerjanje denarja zmanjšalo možnosti za nujna vlaganja v rodovitnost zemljišč, namakanje in odpravljanje zaraščanja. Po njegovem bi morala država za krizno pomoč zagotoviti sredstva iz splošnega državnega proračuna, ne pa iz vira, namenjenega drugemu pomembnemu cilju. Podobno je menil poslanec Levice Vladimir Šega, ki je posebej opozoril, da novela ne določa zgornje meje deleža namenskih sredstev, ki bi jih vlada lahko uporabila za krizno pomoč. Čeprav je ministrstvo govorilo o približno tretjini letno zbranega denarja, takšna omejitev v zakonu ni zapisana. Šega je opozoril tudi, da bi do pomoči lahko bila upravičena podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo kmetijskih pridelkov, ne zgolj kmetijska gospodarstva. Po njegovi oceni bi se tako denar, zbran zaradi izgube kmetijskih zemljišč, lahko uporabljal tudi za pomoč živilskopredelovalni industriji.

Poslanec Svobode Dejan Süč je bil kritičen predvsem do višine predvidene pomoči in vladnih proračunskih prednostnih nalog. Po njegovih navedbah je škoda zaradi letošnje suše po neuradnih podatkih že presegla 230 milijonov evrov, zato je predvideni znesek ocenil kot bistveno prenizek. Spomnil je, da je Svoboda pripravila interventni zakon, ki je predvideval 35 milijonov evrov pomoči zaradi suše. Vladi je očital tudi, da je pri oblikovanju proračuna izpraznila demografski rezervni sklad v višini 176 milijonov evrov, zdaj pa za pomoč kmetom ne želi zagotoviti dobrih pet milijonov evrov iz drugih proračunskih virov. Süč je zavrnil tudi ministrovo utemeljitev, da bo sprememba zakona omogočila hitrejša izplačila. Po njegovih besedah hitrost pomoči ni odvisna od vira financiranja, temveč od postopkov, ki jih mora izvesti vlada.

Koalicija poudarila, da je treba kmetom pomagati pravočasno

V SDS so predlog podprli. Poslanec Jožef Lenart je poudaril, da gre za manjšo, vendar pomembno zakonsko spremembo, ki bo državi omogočila hitrejše odzivanje ob kriznih razmerah. Po njegovem se denar ne odvzema dosedanjim namenom, temveč se širi možnost njegove uporabe. Ob tem je poudaril, da se bodo sredstva še naprej uporabljala tudi za dolgoročne ukrepe kmetijske zemljiške politike. Lenart je opozoril na zahtevne razmere v slovenskem kmetijstvu, ki so jih letos dodatno zaostrile suša, toča, druge vremenske ujme ter podražitve goriva in gnojil. Novo ureditev je označil kot nekakšno finančno rezervo, ki bo državi omogočala takojšnje ukrepanje po nastanku večje škode.

Podporo so napovedali tudi v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus. Poslanec Janez Beja je opozoril, da številne kmetije zaradi visokih proizvodnih stroškov in vremenskih ujm težko ohranjajo stabilno poslovanje. Čeprav 8,1 milijona evrov ne bo rešilo vseh težav, je ocenil, da lahko pomoč pomembno razbremeni prizadeta gospodarstva. Beja je izpostavil tudi podporo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in pristojne komisije državnega sveta ter dejstvo, da zakonodajno-pravna služba državnega zbora na predlog ni imela pripomb.

Demokrati in Resnica podprli predlog, a opozorili na dolgoročna vlaganja

V poslanski skupini Demokratov Anžeta Logarja so predlog prav tako podprli, ob tem pa poudarili potrebo po ohranjanju sredstev za dolgoročni razvoj kmetijstva. Poslanka Mojca Žnidarič je opozorila, da lahko nenadna izguba pridelka, padec odkupnih cen ali druga kriza ogrozijo obstoj družinske kmetije. Pomoč mora zato do kmetov priti dovolj zgodaj, da lahko poravnajo obveznosti in nadaljujejo pridelavo. Hkrati je poudarila pomen namakanja, zadrževanja vode ter zaščite pred točo in pozebo. Demokrati zato pričakujejo, da bodo ob krizni pomoči ostala zagotovljena tudi sredstva za ukrepe, ki zmanjšujejo posledice prihodnjih vremenskih ujm.

Podobno stališče je predstavila poslanka Resnice Katja Kokot. Po njenem je ohranjanje aktivnih kmetij pomembno tudi za preprečevanje zaraščanja in zagotavljanje prehranske varnosti. Ob tem je opozorila, da mora država ohraniti ravnotežje med takojšnjo pomočjo in dolgoročnimi vlaganji. Spomnila je, da ima Slovenija približno 800 kvadratnih metrov ornih zemljišč na prebivalca, zato je varovanje domačih pridelovalnih površin še posebej pomembno.

Tudi kmetijska zbornica opozorila na tveganja

Pomisleki glede prihodnjega financiranja dolgoročnih ukrepov so se pojavili tudi zunaj parlamenta. Komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlog zakona podprla, vendar je hkrati opozorila, da gre za sredstva, prvenstveno namenjena varstvu in izboljševanju kmetijskih zemljišč. Podobna opozorila je izrazila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Komisija je zato pozvala k celoviti sistemski rešitvi financiranja krizne pomoči in zagotovitvi dodatnih virov, ki ne bi zmanjševali možnosti za dolgoročna vlaganja.