Kdo "tepihuje" ustavo: dr. Milan Brglez ali delavci migranti?

(vir foto: strankasmc.si)
Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da zbiranja podpisov pod referendumske zahteve, vložene s strani s strani sindikata delavcev migrantov ni podpisal, kot pravi, v zaščito instituta referenduma pred zlorabo.

Pri odločitvi ga v celoti podpirajo v njegovi SMC, večina drugih strank izraža pomisleke, v SDS zahtevajo njegovo razrešitev, gibanje Zedinjena Slovenija pe je zoper njega vložila kazensko ovadbo.

Bolj naklonjeni njegovi odločitvi so ustavni pravniki, ki njegovo odločitev večinoma ocenjujejo kot smiselno.

Nekaj zanimivejših odzivov z medijev in družabnih omrežij smo zbrali spodaj

Brglez je svojo odločitev utemeljil z zaščito ustave, demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice. "Zloraba pravice je njena uporaba v nasprotju z namenom, s katerim je dana," pravi in dodaja, da je to bila ena najtežjih odločitev v njegovem mandatu.

Dejal je še, da želi sindikat z izsiljevanji izsiliti boljši davčni položaj pri tem pa odkrito priznavajo, da se jih zakoni, za katere vlagajo referendumske pobude, ne tičejo.

Sindikati delavcev migrantov so podpise za razpis referendumov na naključne zakone, ki jih je sprejel državni zbor, vlagali kot obliko državljanske nepokorščine pri pogajanjih z vlado o njihovih zahtevah glede neplačevanja razlike med obdavčitvijo dela v Avstriji in Sloveniji.

Z vloženimi referendumskimi zahtevami namreč odložijo sprejem zakonov za skoraj dva meseca.

Podobno taktiko so pred njimi v pogajanjih z vlado ubrali že policisti in na tak način dosegli svoje.

Podpora Brglezovi odločitvi zaenkrat le v SMC


Medtem ko v stranki SMC njegovo odločitev podpirajo, so v ostalih dveh koalicijskih strankah nad njegovo odločitvijo presenečeni, češ da koaliciji ni bila predstavljena. V Združeni levici se bojijo, da bi Brglezovo dejanje lahko pomenilo precedens, ki bi v prihodnje lahko privedel do nadaljnjih kršenj referendumske zakonodaje.

V NSi menijo, da Brglez nima pravne podlage za zavrnitev podpisov in če mu ustavno sodišče ne bo pritrdilo, zahtevajo njegov odstop. Zanimivo pa je, da je takšno odločitev predsedniku državnega zbora na TV dnevniku sugeriral prav njihov član in predsednik odbora za pravosodje pri NSi dr. Janez Pogorelec.

Še korak dlje so odšli v SDS, ki Brglezov odstop zaradi protiustavne odločitve zahtevajo takoj.

Pravniki se strinjajo, da je odločitev prava


Brglezovi odločitvi pa sta pritrdila nekdanja ustavna sodnika dr. Ciril Ribičič in dr. Tone Jerovšek.

Po mnenju prvega ima Brglez dobre možnosti za uspeh, ker je sodišče z oceno o zlorabi v dveh primerih že zavrnilo referendumski pobudi. V primeru delavcev migrantov se namreč vidi: "da pobudniki pravice, ki je namenjena glasovanju o zakonu, s katerim se ne strinjajo, uporabljajo svoje pravice na način, da povzročajo neko škodo oziroma 'zlo' strani, s katero so v sporu; to pa je tipično za zlorabo pravice."

Brglezu pritrjuje tudi dr. Jerovšek. Delavci migranti namreč vlagajo vloge za referendum, ki se jih ne dotikajo, kar pomeni da ne izkazujejo pravnega interesa. Zelo pomembno pa se mu zdi, kako bo Brglez utemeljil svojo odločitev. Pobudniki referenduma imajo sicer pravico, da se obrnejo na ustavno sodišče, a tam po Jerovškovem mnenju ne bodo uspeli.

Že pred Brglezovo odločitvijo pa je takšno stališče izrazil še en ustavni pravnik, dr. Janez Pogorelec, ki dejanja sindikata delavcev migrantov prav tako ocenjuje za zlorabo.

Odzivi z družabnih omrežij: tepihovalec ustave ali končno politik, ki sprejema odločitve?


"Milan Brglez se je s svojo današnjo odločitvijo ... postavil nad Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in nad Ustavo RS. Niti omenjeni zakon, niti Ustava RS mu take arbitrarne vloge ne dopuščata," pa je Brglezovo dejanje v svojem blogerskem zapisu "Tepihovalec ustave?" ostro obsodil dr. Vinko Gorenak.

Poslanec SDS, ki je sicer doktoriral na Fakulteti za organizacijske vede in ni ustavni pravnik, poudarja, da so delavci migranti, za razliko od Brgleza: "očitno ravnali na ustavno in zakonsko dopusten način," čeprav tudi sam dvomi v upravičenost uporabe tega sredstva.

Ostrem stališču SDS se pridružuje tudi Aleš Primc:



 Nad potezo predsednika DZ ni navdušena tudi bivša premierka:

















KOMENTAR: Uredništvo
Brglez ima prav, a gre za nevaren precedens
Izsiljevanje interesnih skupin s sprožitvijo referendumskih postopkov za dosego povsem drugih ciljev nedvomno je svojevrstno posilstvo nad demokracijo in lep prikaz, kako na nizki točki je pri nas spoštovanje demokratičnih mehanizmov. Gre za nazorno demonstracijo miselnosti, ki prevladuje v Sloveniji: pravo je kot plastelin, ki se lahko prosto gnete in zvija za dosego lastnih ciljev, ne pa zapisan družbeni dogovor o pravilih skupnega sobivanja. S tega vidika je predsednik državnega zbora presekal gordijski vozel tovrstnih pohabljenj legitimnega demokratičnega mehanizma, ki so se začela množiti in prav so mu dali ugledni ustavni pravniki. A ključno je vprašanje, če se bo z njim strinjalo tudi ustavno sodišče. Gre namreč za nevaren precedens, ki bi kdaj v prihodnje, ob samovolji predsednika državnega zbora, lahko vodil do zlorab pri (ne)spoštovanju ljudske volje kot najvišje oblike demokratičnega odločanja. Če je tu naredil napako, o čemer bo sodilo devet varuhov Ustave, bi v prid ugleda institucije, ki jo zastopa, nedvomno moral oditi, česar se verjetno zaveda tudi sam.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike