Omejevanje dostopa do podatkov o lastništvu prinaša cenzuro in možnosti za zlorabe

»Obveščamo vas, da se 9. avgusta na portalu AJPES omeji javni dostop do podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb iz Registra dejanskih lastnikov (RDL),« so prejšnji teden na portalu AJPES objavili obvestilo in pojasnili, da sprememba izhaja iz novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2C), ki omejuje splošni javni dostop, hkrati pa določa krog upravičenih uporabnikov, ki lahko podatke pridobijo pod določenimi pogoji.

Na portalu AJPES izvemo, da je register dejanskih lastnikov (RDL) baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. In še: Podatki o dejanskih lastnikih so javni z namenom zagotavljanja višje pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.

Po novem imajo dostop do podatkov zavezanci za izvajanje ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma iz 4. člena ZPPDFT-2, organi odkrivanja in pregona, sodišča, preiskovalne komisije Državnega zbora RS ter nadzorni organi, fizične in pravne osebe, ki izkažejo upravičen interes, kot ga določa 51. in 51.a člen ZPPDFT-2. Dostop do podatkov o dejanskih lastnikih je organom in upravičenim vlagateljem omogočen na podlagi vloge pri AJPES.

Vlada je uvedla cenzuro medijev

»S tem, ko je vlada preprečila ali omejila dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij, je bistveno okrnila medijsko svobodo in možnost javnega nadzora,« so opozorili na portalu Preiskovalno in ocenili, da je vlada s skrivanjem podatkov o dejanskih lastnikih podjetij uvedla cenzuro medijev. »Medijska svoboda ni samo pravica do objave, ampak vključuje tudi pravico, da do informacije sploh lahko dostopaš. Z omejevanjem te pravice pa Golobova vlada uvaja cenzuro medijev, četudi ni neposredne prepovedi poročanja,« so zatrdili in opozorili, da se na tak način odpira okno za politične in gospodarske zlorabe. 

Vlada je s skrivanjem podatkov o dejanskih lastnikih podjetij uvedla cenzuro medijev.

Po navedbah portala Preiskovalno je vlada ravnala po sodbi evropskega sodišča iz leta 2022, v kateri je bila razveljavljena pristojnost iz 5. direktive o preprečevanju pranja denarja (AMLD5), ki je predvidevala splošno javno dostopnost registra dejanskih lastnikov. Javna dostopnost naj bi namreč pomenila resen poseg v pravico do zasebnosti fizične osebe in varstva osebnih podatkov.

Nekatere članice EU so javni dostop omejile takoj – med njimi Luksemburg, Malta, Ciper, tudi sosednja Avstrija. Registre pa so pustile odprte npr. Poljska, Slovaška, Danska, Latvija in tudi Slovenija – slednja je sedaj uvedla sistem, po katerem do podatkov lahko dostopajo določeni uporabniki, ki hkrati tudi izkažejo upravičen interes. Kar se tiče medijev, na portalu AJPES izvemo, da se dostop do podatkov lahko odobri fizični ali pravni osebi, »ki za namene novinarstva, poročanja ali drugih oblik medijskega izražanja v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, s tem povezanih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma in boju proti njim, potrebuje podatke o dejanskih lastnikih pravne osebe.«

Transparentnost lastništva je temelj preprečevanja korupcije in zaščite demokratičnega sistema

Za Preiskovalno je komentiral profesor dr. Marko Milosavljevič, ki je poudaril, da se zdi nerazumljivo, da se je v primeru dejanskega lastništva podjetij dalo prednost domnevni zaščiti zasebnosti in osebnih podatkov pred pravico javnosti do obveščenosti in ustrezne transparentnosti. Po njegovih besedah bi osnovna načela EU morala biti jasna: transparentnost lastništva je temelj preprečevanja korupcije in zaščite demokratičnega sistema. »Če nimamo niti minimalne transparentnosti lastništva, ne moremo vedeti, kdo stoji za določenimi vsebinami in sporočili,« je med drugim opozoril tudi na lastništva medijev.

Po navedbah portala pa so na nogah tudi gospodarstveniki, tovrstno omejevanje podatkov namreč ne koristi svobodni podjetniški pobudi, prej nasprotno.

Osnovna načela EU bi morala biti jasna: transparentnost lastništva je temelj preprečevanja korupcije in zaščite demokratičnega sistema.