Papež Frančišek v Romuniji. Lahko pričakujemo boljše odnose s tamkajšno pravoslavno cerkvijo?

Eden izmed večjih ciljev Frančiškovega tridnevnega potovanja po Romuniji je izboljšati odnose med pravoslavno in Katoliško Cerkvijo. Spor, ki se vleče že stoletja in ima svoje korenine v teoloških in političnih nestrinjanjih.

Izboljšanje odnosov s pravoslavnim svetom, kot tudi muslimanskim - kjer mnogi kristjani živijo v negotovih razmerah - je eden izmed stebrov Frančiškovega papeževanja. Kar se odraža tudi v njegovih potovanjih od Egipta do Maroka ter Bulgarije in sedaj Romunije, kjer tekom obiska redno opozarja tudi na nevarnosti populizma. 

Spor med Katoliško cerkvijo v Romuniji in Romunsko pravoslavno cerkvijo

V Romuniji katoličani predstavljajo pet odstotkov prebivalstva. In poleg razlik med pravoslavjem in katolištvom imata katoliška in ortodoksna cerkev v Romuniji zelo konkretno zamero med njima oziroma spor.

Namreč med komunistično vladavino je država zaplenila lastnino, ki je pripadala Grški katoliški cerkvi in jo predala pravoslavni cerkvi. Večino te lastnine katolikom še ni bila povrnjena in tako država, kot pravoslavna cerkev, se te tematike zmerno izogibata.

Poleg tega pa je bilo na prvem papeškem obisku v Romuniji, leta 1999, ko je državo obiskal Janez Pavel II., bilo veliko ovir pri tem obisku. Namreč papežu ni bilo dovoljeno iti po državi, tudi ne nekatere katoliške kraje, saj se je oblast bala, da bo to dalo še več poleta Grški katoliški cerkvi. Predvsem, ker bi to pomenilo še več zahtev po vrnitvi premoženja.

Zbližanje odnosov med Rimom in Bukarešto

V petek je imel papež Frančišek več srečanj z romunskim pravoslavnim patriarhom Danielom, ki je po mnenju številnih katolikov v državi eden izmed razlogov za hladnejše odnose. Po sestankih pa sta oba voditelja skupaj molila molitev Oče naš v pravoslavni katedrali. Papež Frančišek pa je v nagovoru poudaril, da se je potrebno premakniti naprej od starih zamer.

Povezujejo nas vezi vere vse tja nazaj do apostolov, je dejal v patriarhovi palači v Bukarešti in poudaril, da romunska diaspora po celotni zahodni Evropi dobro sodeluje s katoliškimi občestvi. Med mašo na prostem v romarskem središču Sumuleu Ciuc v Transilvaniji je pozval k spravi in bratstvu med različnimi kulturami in tradicijami.

Vi ste živa in cvetoča skupnost, polna upanja, ki jo moremo podariti Materi. Njej posvečamo prihodnost mladih, družin in Cerkve, pa je dejal papež danes v Iaşu med nagovorom na trgu pred Palačo kulture, ko se je srečal z mladimi in družinami.

Beatifikacija sedmih škofov

Papež bo tridnevni obisk v Romuniji končal v nedeljo, ko bo v mestu Blaj v osrednji Romuniji beatificiral sedem romunskih škofov, ki so v času komunističnega zatiranja v državi med letoma 1948 in 1970 umrli v zaporih. V tem času so bili pripadniki Grške katoliške cerkve prisiljeni postati člani pravoslavne cerkve, kar je bila tudi ena izmed zahtev, kateri so se omenjeni škofje uprli.

Bogoslužje bo potekalo v skladu z bizantinskim verskim obredom. To bo prvič, da bo Frančišek kot papež mašo obhajal po vzhodnocerkveni tradiciji.