Po obisku Janše v Elizejski palači: Slovenska zunanja politika pred predsedovanjem EU z vetrom v jadrih

Vir: vladni Twitter profil
Slovenija bo s prvim julijem od Portugalske prevzela predsedovanje Svetu EU, Slovenijo pa bo na tem mestu v prvi polovici naslednjega leta nasledila Francija. Prav v okviru priprav na obe predsedovanji je francoski predsednik Emmanuel Macron v Elizejski palači gostil slovenskega premierja Janeza Janšo.

Obisk, ki je eden v množici pogostih srečanj s tujimi državniki v mandatu aktualne vlade, je med drugim zopet pokazal, da številna srečanja vladnih predstavnikov z državniki iz vse Evrope in širše, ki presegajo priprave na predsedovanje Evropski uniji, utrjujejo slovenske zunanjepolitične odnose, pišemo v komentarju uredništva. 


Predsedovanji v izjemnih okoliščinah


Tako Macron kot Janša sta pred srečanjem stopila pred novinarje. Ob tem je gostitelj, francoski predsednik Macron poudaril, da bosta slovensko in francosko predsedovanje potekali v izjemnih okoliščinah, saj se Evropa sooča s pandemijo, obenem pa se poskuša izogniti gospodarski krizi. Macron je dejal, da je popolno usklajevanje nujno, ker mora Ervopa pri soočanju z zdravstveno krizo ostati enotna. Beseda je tako na srečanju tekla predvsem o prioritetah slovenskega predsedovanja, dvostranskih odnosih in regionalnih vprašanjih, zlasti Zahodnem Balkanu.

Janša pa je v svoji izjavi spomnil na dobro sodelovanje med državama na področjih gospodarstva, kulture in športa, državi pa si večinoma delita tudi politična stališča. Spomnil pa je tudi na pred desetletjem podpisani sporazum med državama, ki opredeljuje, da bosta državi tesno politično in gospodarsko sodelovali ter se posvetovali o nerešenih vprašanjih, ki zadevajo EU. Državi naj bi v času obeh predsedovanj pripravili tudi več razprav na to temo, večina pa naj bi jih potekala prav v času slovenskega predsedovanja.


Krepitev gospodarskih in oživitev političnih odnosov


Gospodarski odnosi med državama so sicer odlični, blagovna menjava med državami je iz dveh milijard v letu 2015 zrastla na tri milijarde v letu 2019. V minulem letu je sicer sledil upad na 2,6 milijarde evrov, vendar je ta bržkone posledica trenutne gospodarske situacije v Evropi.

Vir: Izvoznookno.si


Janša se je ob obisku zavzel za nadaljnja francoskega vlaganja Sloveniji. Francija je sicer sedmo največje gospodarstvo na svetu, takoj za Indijo in Združenim kraljestvom ter peta največja gospodarska partnerica Slovenije (za Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško).

V nasprotju z gospodarskimi odnosi so bili politični nekoliko bolj zaspani. Prvi obisk kakega predsednika Francije v Sloveniji se je tako zgodil šele julija 2013, ko je predsednik Pahor gostil svojega francoskega kolega Hollanda. Nekdanji premier Marjan Šarec se je v svojem mandatu enkrat z Macronom sestal v Bruslju, na približno polurnem srečanju ob robu vrha Evrope in Azije. Tokrat je Janša je ob dogodkih, ki potekajo ob tridesetletnici slovenske države, Macrona povabil tudi na obisk v Slovenijo.

Le Monde o Sloveniji kot uspešni državi, s sogovorniki iz Slovenije pa kritično do premierja


Francoski mediji se srečanju niso posebej posvetili. Izjema je članek v časopisu Le Monde, v katerem so objavili zapis o "Maršalu Twittu", v katerem s pomočjo slovenskih sogovornikov kritično spregovorijo o vojni slovenskega premierja z mediji in njegovem zgledovanju po madžarskem kolegu Viktorju Orbanu. V članku z več slovenskimi sogovorniki časnik med drugim piše, da Janša ne more postati drugi Viktor Orban.

Le Monde je sicer Slovenijo opisal kot gospodarsko uspešno državo, v kateri je življenjski standard boljši kot na Portugalskem in v Grčiji, hkrati pa kot državi, ki se ne sooča z demografsko krizo, kot večina vzhodnih članic EU. Kot "korekten" in "resen", kadar ni pod vplivom Janše, je bil opisan tudi zunanji minister Anže Logar.

Logar je sicer že lani septembra gostil francoskega ministra za Evropo in zunanje zadeve Jeana-Yves Le Driana. Danes pa gosti japonskega zunanjega ministra Toshimitsuja Motegija, medtem ko je Janša ta teden obiskal tudi Poljsko.

Francozi za odločnejši boj proti terorizmu


Premier Janša je sicer ob obisku v Parizu izrazil tudi sožalje družini v prejšnjem tednu ubite francoske policistke Stephanie Monferme, ki je bila zabodena na lokalni policijski postaji v Rambouilletu, ter dejal, da se bomo skupaj borili za ničelno stopnjo tolerance do terorizma.

Francoski mediji pa poročajo, da je razikava javnega mnenja Odoxa-Backbone Consulting za Le Figaro in Franceinfo pokazala, da po atentatu Montfermejevo skoraj dve tretjini vprašanih Francozov občuti jezo in ne žalosti ali solidarnosti. V anketi je tri četrtine vprašanih (74 odstotkov) podprlo novi zakon proti terorizmu, ki predvideva podvojitev časa spremljanja nevarnih islamistov, ko zapustijo zapor, olajšanje posegov v domove ljudi, za katere se sumi, da načrtujejo napade, uporabo algoritmov za zbiranje in analizo podatkov o osumljenih in možnost zaprtja nekaterih verskih šol.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Srečanje voditeljev nove generacije v dobrem vzdušju in dialogu 2.0?
Zanimivo je spremljati medijska poročila ob obiskih državnikov v času leve in desne vlade. Medtem ko so mediji ob obrobnem polurnem srečanju Šarca z Macronom leta 2018, poročali kot o srečanju dveh, ki »pripadata novi generaciji voditeljev EU« in sta se sestala v »zelo dobrem vzdušju«, dialog med njim apa je bil prav tako »zelo dober«, so se mediji ob srečanju Janše z Macronom na uradnem celodnevnem obisku v Elizejski palači osredotočili na članek Le Monda, ki je nastal v sodelovanju z do Janše kritičnih glasov iz Slovenije. Nismo sicer brali o voditeljih nove generacije in zelo dobrem dialogu v zelo dobrem vzdušju, kar kaže na obravnavo posameznega voditelja v slovenskih medijih. A od celodnevnega srečanja v Elizejski palači si Slovenija gotovo lahko obeta več, kot od polurnega pogovora v Bruslju. Hkrati pomembno mednarodno srečanje kaže tudi, da nikakor ne držijo trditve slovenske opozicije o tem, da Slovenija na poročju zunanje politike samoizolira, oddaljuje od "jedrne Evrope" in podobno, temveč utrjujejo slovenske odnose z drugimi državami. Dejstvo namreč je, da se vladni predstavniki množično srečujejo z državniki iz vse Evrope in širše, obiski pa presegajo priprave na predsedovanje Evropski uniji. Dober primer so samo zadnji dnevi, ko spremljamo srečanja z državniki Poljske, Francije in Japonske. Pa gre le za en teden v mandatu kljub koronavirusu polnem mednarodnih srečanj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike