Po sestanku Janše s šolniki je jasno, da šol še ne bomo odprli

Vir foto: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Velikem medijskem pritisku navkljub, da se prekine s šolanjem na daljavo in učence vrne v šole, bo Slovenija očitno sledila zgledu Nemčije, Avstrije in drugih držav z boljšo epidemiološko sliko ter vrnitev v šole zamaknila za teden, dva, oziroma kolikor bo, glede na epidemiološko sliko, potrebno. 

"Gremo v tisto, v kar smo napovedovali – v najbolj zaostreno obdobje v celotnem času epidemije," je Janša opozoril na slabšanje epidemiološke slike po veselo decembrskih praznikih. 

"V skupnem interesu je, da ravnamo odgovorno, da ne odpiramo šol, če bodo le-te odprte zgolj za kak teden in potem zaradi okužb zaprte do aprila," je še dodal predsednik vlade. 

Stališče sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) po drugi strani je, da je šole in vrtce treba čim prej odpreti, češ da se dela škoda otrokom. 

Še mnogo hujša in nepovratna škoda pa bi se v brezglavem odpiranju šol zgodila staršem in dedkom ter babicam otrok, opozarjamo v komentarju uredništva.

Predsednik vlade je bil na današnjem sestanku s predstavniki vzgoje in izobraževanja jasen: "Dokler ne pridemo v oranžno fazo sproščanja ukrepov, ste šole del nekega okolja, kjer je število okužb desetkrat večje v povprečju kot je evropski semafor tveganja." Zato  "Skoraj zagotovo 11. 1. vstopa v šole še ne bo, v najboljšem primeru bo takrat začetek testiranja, pri čemer je treba vedeti, da se v istem dnevu ne da testirati vseh in hkrati tudi začeti s šolanjem," je dejal premier.

Zbrane šolnike so nagovorili tudi predstavniki zdravstvene stroke. Po besedah direktorja NIJZ, Milana Kreka moramo ob odločanju o vrnitvi v šole imeti v mislih to, kar se dogaja zunaj šol, saj so te del lokalne skupnosti. "Če odpremo šolo, je smiselno, da jo nekaj časa pustimo odprto," je dejal, podobno kot predsednik vlade, za katerega je šolstvo prioriteta, ampak "nič ne bomo dosegli, če vse odpremo in nato po tednu ali dveh vse zapremo in smo potem zaprti do aprila, maja." 

"Zaradi situacije, kakršna je sedaj z epidemijo, je ogroženost šole večja, prav tako je tudi večja možnost, da virus vdre v šolo. Pomembno je varovati vse ljudi v šoli, učitelje, otroke, kuharje, voznike," je še opozoril Milan Krek.

Tudi vodja vladne strokovne skupine, dr. Bojana Beović, je izpostavila, da moramo ob odpiranju šol imeti v mislih tudi ranljivost učiteljskega kadra, predvsem starejšega ter problematiko zbolevanja otrok s hujšimi oblikami COVID-19.

Janez Janša zato pravi, da bi odpiranje šol bilo preveč tvegano, "so pa vmesne variante." Glede tega je navedel izvajanje pouka, kot ga izvajajo v nekaterih drugih evropskih državah, kjer v šolo prihaja le del učencev ali pa pouk v šolah izvajajo le polovični čas.

Janez Janša: "Tudi za sproščanje v božično-novoletnem času prihajajo računi in ti računi bodo prihajali še naslednjih 10 dni."


Predstavniki šolstva:

Predsednica Združenja srednjih šol in dijaških domov Slovenije  Frančiška Al-Mansour je dejala, da so za varno vračanje čim prej in da so bili že jeseni pripravljeni na model C, ki nikoli ni zaživel in ki predvideva, da so v šolah le posamezni razredi.

Za regionalni pristop se zavzema predsednik Združenja osnovnošolskih ravnateljev, Gregor Pečan. »Prepričan sem, da tvorci naše ustave niso imeli v mislih, da enake možnosti pomenijo možnosti vseh znižati na najslabše. Ampak to delamo že od samega začetka, ko nismo prišli na regionalnost«. Poudaril je, da bi okoli 50 do 100 šol, ki imajo bistveno manj zasedene oddelke, večjo kvadraturo lahko ves čas delovalo v skoraj normalnih razmerah .  »Ali je prav, da se je znižalo na najnižji standard? Mislim, da ne.«

Stališče SVIZ-a pa je, da je treba šole in vrtce čim prej odpreti, »seveda varno in tako, da bodo tveganja pod nadzorom in sprejemljiva.«

»Zagotavljamo, da bomo pri tem sodelovali z vso odgovornostjo, ker ljudje komaj čakajo, da pridejo nazaj, ker vedo, kakšna škoda se dela otrokom. Je kompleksna in dolgoročna,« so še dodali pri SVIZ-u.

je pa večina predstavnikov šolnikov nasprotovala skupni izjavi o vračanju v šole, ki bi bila po besedah predsednika vlade "dobra za to, da se delitev duhov uskladi z različnimi interesi in pozicijami staršev, da se tudi nekoliko zbliža in pomiri." 

Ravnatelji se namreč predvsem bojijo odgovornosti za to, če bi šlo kaj narobe. Janša je zato predlagal, da pripravijo nov tekst, podpišejo pa ga naslednji teden, če bo sprejemljiv za večino. "Če do podpisa ne bo prišlo, pa tudi ne bo konec sveta."

In kdaj torej v šole in vrtce?


»11. januarja bo kvečjemu začetek testiranja,« pravi predsednik vlade. »Ali bo drug teden tudi odprtje šol, bo treba počakati do jutrišnje odločitve vlade. Imejte pa evropski zemljevid sproščanja pred sabo. Cela Evropa se skuša tega držati. Žal nismo med najboljšimi. Po zadnjih podatkih večina držav, ki so najavljale začetek šolanja naslednji teden, prelagajo odpiranje šol na najmanj 18. januar,« je še dejal Janez Janša.

Če bo epidemiološka slika dobra, lahko po njegovem v februarju preidemo na oranžno in začnemo s sproščanjem, kot je predvideno, vse ostalo pa je bistveno preveliko tveganje. Oranžna faza predvideva manj kot 1.000 dnevnih okuženih in manj kot tisoč hospitaliziranih s covidom-19 v sedemdnevnem povprečju. Včeraj so s PCR-testi potrdili 2.602 okužb, povprečje okuženih je 1.712, hospitaliziranih pa 1.177 ljudi s covidom-19. Nobena regija ni niti blizu oranžnemu polju.





KOMENTAR: Uredništvo
Od predstavnikov šolstva presežka pri premagovanju epidemije ni pričakovati
Kot smo nekajkrat na Domovini že izpostavili, so se predstavniki šolnikov v tej krizi bolj kot iskalci rešitev za probleme izkazali za iskalce problemov, kar še posebej velja za povsem spolitiziran sindikat SVIZ, ki deluje kot kakšna peta leva opozicijska stranka. Tudi po današnjem sestanku s predsednikom vlade ostaja priokus, da od predstavnikov šolnikov še vedno ne moremo pričakovati kakšnega konstruktivnejšega pristopa v smislu, da bi z reševanjem krize preokupirana vlada lahko računala na nekaj njihove produktivne iniciative pri iskanju ustreznih rešitev v dani situaciji. Ampak nekaj bo že štelo, če se ne bodo javno rušili prav vsakega ukrepa, kar je med vrsticami izjave po sestanku napovedal SVIZ. Seveda takega odnosa ne smemo posploševati na vse, ki delajo v šolstvu, in se po svojih najboljših močeh v težkih razmerah v operativi trudijo na otroke prenesti čim več znanja. Pri tem pa se zavedajo, da je javno zdravje vendarle na prvem mestu ter da, tudi v dobro njihovega zdravja, pri tem ni za riniti z glavo skozi zid, še manj pa se iti politike, kot se je gre predstavniški sindikat SVIZ. In takšnih je v šolah najbrž še vedno večina. Kot opozarjajo nekateri ugledni psihologi, je namreč neumestno deloma celo neumno v medijih venomer ponavljati parole o hudih posledicah, ki jih bo neka mesecev šole na daljavo pustilo na učencih. Oziroma kot je nedavno za Val 202 dejal psiholog Aleksander Zadel, da večina otrok in mladostnikov zaradi epidemije ne bo občutila resnih obremenilnih posledic. Hkrati pa je opozoril, da je treba biti izjemno pozoren na ranljive otroke, na tiste, ki so imeli težave že pred epidemijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27