Podhranjeni bolniki, zdravstvene ustanove v izgubah

Nemčijo, eno naših najpomembnejših gospodarskih partneric, trese gospodarska kriza, tamkajšnja podjetja so vse manj optimistična – in pred vrati so predčasne volitve. Pred februarskim odločanjem volilnega telesa bi lahko bila ena pomembnih tem v soočenjih tudi razmere v zdravstvu, saj kar 80 odstotkov zdravstvenih ustanov posluje z izgubo.
Ugotavljajo tudi, da je tretjina bolnikov, hospitaliziranih v nemških bolnišnicah, podhranjenih. Toda problem ni omejen na Nemčijo: po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega društva za prehrano in metabolizem (ESPEN) je podhranjenost evropska zdravstvena nujnost.
Pomanjkljiva prehrana je lahko posebej zaskrbljujoča, kadar privede do zapletov med zdravljenjem in s tem pomembno zmanjša kakovost življenja bolnikov, je na konferenci Nemškega društva za prehransko medicino (DGEM) izpostavil specialist za prehrano dr. Matthias Pirlich.
Poslabša namreč imunski sistem, posledično pa lahko pride do izgube mišične mase in daljšanja časa okrevanja. Ti učinki so posebej hudi v primeru hospitaliziranih bolnikov. Po nekaterih ocenah v Nemčiji vsako leto umre 200.000 takšnih bolnikov.
Toda nemško situacijo zapleta dejstvo, da večina zdravstvenih ustanov posluje z izgubo. »Omogočanje visoko-kakovostne prehranske oskrbe je pod temi pogoji praktično nemogoče. Za bolnišnične obroke potrebujemo jasne prehranske standarde in konkretno finančno podporo,« je opozoril Gert Bischoff, predsednik DGEM in glavni zdravnik Centra za prehransko medicino in preventivo v Münchnu.
Skrb vzbujajoča je tudi hranilna pomanjkljivost med otroki. Prisotnost z boleznijo povezane podhranjenosti v Nemčiji in v Evropi naj bi segala do 23 % med otroki in najstniki. Najpogosteje gre za nedonošenčke, kronično bolne in otroke z nevrološkimi obolenji. Učinki podhranjenosti na pediatrične bolnike zajemajo okrnjen razvoj in rast, dovzetnost za okužbe, upočasnjeno celjenje ran, manjšanje gostote kosti in mišične mase in v splošnem višjo umrljivost.

Podhranjeni tudi v Sloveniji
Težave s hranilno pomanjkljivostjo imamo tudi v Sloveniji. Kot so pisali na Zdravstvenem portalu, naj bi bilo do 15 % bolnikov, ki pridejo na pregled k osebnemu zdravniku, podhranjenih, a tega ne vedo. Gre torej za pojav »prikrite lakote« (ang. hidden hunger).
Številke so še višje v socialno-varstvenih zavodih in domovih za starejše, kjer naj bi se delež podhranjenih gibal med 25 in 60 %. Najvišji pa je pri osebah, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje: med njimi je delež podhranjenih med 35 in 65 %.
Tudi Nataša Trtnik, vodja enote za dietetiko na UKC Ljubljana, je pred časom za Vizito dejala, da se v bolnišnici, kjer pripravljajo hrano za ranljivejšo skupino prebivalstva, pogosto srečujejo s podhranjenimi bolniki, ki jim je torej treba z namenom učinkovitega zdravljenja zagotoviti tudi zadostno količino posameznih hranil.

V Sloveniji pritožb zaradi hrane ni
Tudi v Sloveniji številne bolnišnice poslujejo z izgubo. Poslovno leto 2023 je z izgubo zaključilo 12 od 27 slovenskih bolnišnic. Rekorder s 20,7-milijonsko izgubo je bil Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL). Leto prej so bolnišnice sicer poslovale slabše: ljubljanski UKC je imel 5,4 milijona evrov izgube več in poslovno leto 2022 je z izgubo zaključila ena bolnišnica več.
Kljub temu pa se lahko UKC Ljubljana ponaša s pripravo varne in kakovostne hrane, saj je leta 2018 je kot prva slovenska bolnišnica prejela certifikat kakovosti proizvodnje varne hrane. Imajo tudi posebno službo za bolniško prehrano in dietoterapijo, ki se ukvarja s poučevanjem bolnikov o pravilni prehrani in praktičnim izvajanjem dietoterapije.
Sicer ni noben od zastopnikov pacientovih pravic, ki smo jih kontaktirali, glede prehrane prejel nikakršnih pritožb. Še več – v bolnišnici Celje naj bi bolniki pohvalili pestrost bolnišničnih obrokov.
Iz UKCL se na naša vprašanja niso odzvali, je pa iz poslovnega poročila za leto 2023 razvidno, da so znašali stroški za živila okoli 3,6 milijona evrov, kar je približno 746.000 evrov več od načrtovanih odhodkov.
V UKC Maribor so odhodki za živila lani prav tako nekoliko presegli načrte in sicer za približno sedem odstotnih točk. Leta 2023 so za živila porabili približno 2,6 milijonov evrov, kar predstavlja dobro četrtino odhodkov za nezdravstveni material.
UKC Maribor si želi postati zelena bolnišnica
V UKC Maribor priznavajo, da pri prehranski oskrbi pacientov in zaposlenih nastaja precej zavržene hrane, vendar si količino le-te prizadevajo zmanjšati.
»Odpadna hrana v bolnišničnem okolju je posledica številnih, med seboj soodvisnih dejavnikov, ki so del bolnišničnega sistema. Prav zaradi velikega števila različnih dejavnikov, ki se pojavljajo v bolnišničnem sistemu, je te količine težko zmanjševati,« pojasnjujejo.
Odpadna hrana nastaja v vseh stopnjah prehranske oskrbe, od grobe priprave in priprave, kuhanja, delitve le-te. Nastaja tako na bolnišničnih oddelkih in v jedilnici za zaposleno osebje.
Največji delež predstavlja sistemsko zavržena hrana (ne- ali delno zaužita hrana iz oddelkov in nerazdeljena hrana iz delilnih posod), predvsem zavržena hrana v razdelilnih kuhinjah (43,5 %). Dobro petino do četrtino odpadne hrane predstavljajo ostanki pri pripravi in obdelavi hrane.
UKC Maribor je sicer od letošnjega februarja vključen v EU projekt FoodDataQuest, v okviru katerega bodo tudi preizkušali in izvajali nov podatkovni sistem.
»Z njim nameravamo zmanjšati količino odpadne hrane, ponuditi ekološko, okolju prijazno, domače pridelano in zdravo prehrano za bolnike, ustvariti učinkovit in trajnosten sistem bolnišnične prehrane, zmanjšati ogljični odtis ter preobraziti bolnišnico v zeleno ustanovo,« navajajo v UKC Maribor.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Prešernov dan – praznik slovenske kulture

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
Prihajajoči dogodki
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
Prešernov smenj 2025
Pogovorni večer s pisateljem Ivanom Sivcem
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

4 komentarjev
Andrej Muren
Naravnost čudno, da zelo razvite države ne morejo zagotoviti pacientom v bolnicah dovolj hrane?
Peter Klepec
Clanek je malo bombasticen, je pa nekaj na stvari. V vseh zdravstvenih sistemih je problem, da gre za locenost storitev od financiranja. V Nemciji je prevec bolnisnicnih kapacitet, zato so stroski previsoki. Zato sedaj koncentrirajo kapacitete. Hrana je pa res slaba.
Igor Ferluga
Ah, lepo prosim. Kdo pa pravi, da pacientom v bolnicah niso sposobni zagotoviti dovolj hrane ... problem je, da se velik del ljudi zahodnega sveta po svoji izbiri neustrezno prehranjuje. S Trumpom vred. In tu smo pri pripombah Petra Klepca. In pri tem kaj je dobra ali slaba hrana. Za večino ljudi je dobra hrana Big Mac ali Wiener Schnitzel s pomfrijem. Za bolnice mora biti dobra hrana zdrava hrana, prilagojena potrebam konkretnega bolnika. Ne recimo 3 krat premastna, preslana ali presladka hrana.
Igor Ferluga
Zaradi poškodbe sem na travmatologiji UKC LJ nedavno nekaj dni preživel na prehrani, ki je tu omenjena. Velja stereotip, kako da je zanič hrana v bolnicah. Očitno ga širijo nergači ali razvajene osebe ali osebe, navajene nezdrave hrane. Hrana je bila skratka okusna. Očitno so jo tudi spremenili po strokovnih priporočilih, da je čim bolj zdrava. Npr. namesto belega kruha in sladic polnovredni kruh in sadje. Veliko enolončnic ( jota, ričet) in zelenjavnih prilog, zelenjavnih juh ipd. Kar je slaba stran take hrane je, da lahko precej šraufa po trebuhu in da je to toliko bolj moteče, če je človek omejen v svobodnem gibanju...
Iz članka bi sicer lahko domnevali tudi, da so pomemben kvantitativni problem Slovenije in ostalega razvitega sveta lačni, izstradani, shujšani ljudje. Resnica je ravno obratna, da večina ljudi poje preveč in da je večina ljudi zahodnega sveta pretežkih, mnogi pa patološko debeli. Vse povezano z glavnimi civilizacijskimi boleznimi, zlasti diabetesom, kardiovaskularnimi, onkološkimi, ortopedskimi...Prav epidemične razsežnosti dobiva ta problem v razvitem svetu, zlasti v manj premožnih socialnih slojih.
Obenem je res, da hrana s preveč kalorij ne pomeni nujno dovolj vitalno pomembnih hranil. Problemov je tu cel kup. Industrijsko predelana hrana. Hitra hrana. Ekstremistične diete, vključno z veganstvom in presnojedstvom. Znanje, vzgojenost ljudi. Samodisciplina pri prehranjevanju. Če so ljudje zasvojeni z nezdravo hrano, je to podobno slabo kot če so zasvojeni z alkoholom, cigaretami ali marihuano. Absolutno je pri tem pomembna vloga tako družine kot države ob podpori stroke. Ob zavedanju, da se tržnim subjektom, npr prehrambeni industriji fučka za zdravje potrošnikov, saj ciljajo na svoj profit, ne na dobrobit človeka.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.