Podhranjeni bolniki, zdravstvene ustanove v izgubah

Vir: @wavebreakmedia_micro na Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Nemčijo, eno naših najpomembnejših gospodarskih partneric, trese gospodarska kriza, tamkajšnja podjetja so vse manj optimistična – in pred vrati so predčasne volitve. Pred februarskim odločanjem volilnega telesa bi lahko bila ena pomembnih tem v soočenjih tudi razmere v zdravstvu, saj kar 80 odstotkov zdravstvenih ustanov posluje z izgubo.

Ugotavljajo tudi, da je tretjina bolnikov, hospitaliziranih v nemških bolnišnicah, podhranjenih. Toda problem ni omejen na Nemčijo: po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega društva za prehrano in metabolizem (ESPEN) je podhranjenost evropska zdravstvena nujnost.

Pomanjkljiva prehrana je lahko posebej zaskrbljujoča, kadar privede do zapletov med zdravljenjem in s tem pomembno zmanjša kakovost življenja bolnikov, je na konferenci Nemškega društva za prehransko medicino (DGEM) izpostavil specialist za prehrano dr. Matthias Pirlich.

Poslabša namreč imunski sistem, posledično pa lahko pride do izgube mišične mase in daljšanja časa okrevanja. Ti učinki so posebej hudi v primeru hospitaliziranih bolnikov. Po nekaterih ocenah v Nemčiji vsako leto umre 200.000 takšnih bolnikov.

Toda nemško situacijo zapleta dejstvo, da večina zdravstvenih ustanov posluje z izgubo. »Omogočanje visoko-kakovostne prehranske oskrbe je pod temi pogoji praktično nemogoče. Za bolnišnične obroke potrebujemo jasne prehranske standarde in konkretno finančno podporo,« je opozoril Gert Bischoff, predsednik DGEM in glavni zdravnik Centra za prehransko medicino in preventivo v Münchnu.     

Skrb vzbujajoča je tudi hranilna pomanjkljivost med otroki. Prisotnost z boleznijo povezane podhranjenosti v Nemčiji in v Evropi naj bi segala do 23 % med otroki in najstniki. Najpogosteje gre za nedonošenčke, kronično bolne in otroke z nevrološkimi obolenji. Učinki podhranjenosti na pediatrične bolnike zajemajo okrnjen razvoj in rast, dovzetnost za okužbe, upočasnjeno celjenje ran, manjšanje gostote kosti in mišične mase in v splošnem višjo umrljivost.

Slovenci imamo po podatkih NIJZ za leto 2016 vrsto nezdravih navad. Vir podatkov: NIJZ, 2022

Podhranjeni tudi v Sloveniji

Težave s hranilno pomanjkljivostjo imamo tudi v Sloveniji. Kot so pisali na Zdravstvenem portalu, naj bi bilo do 15 % bolnikov, ki pridejo na pregled k osebnemu zdravniku, podhranjenih, a tega ne vedo. Gre torej za pojav »prikrite lakote« (ang. hidden hunger).

Številke so še višje v socialno-varstvenih zavodih in domovih za starejše, kjer naj bi se delež podhranjenih gibal med 25 in  60 %. Najvišji pa je pri osebah, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje: med njimi je delež podhranjenih med 35 in 65 %.

Tudi Nataša Trtnik, vodja enote za dietetiko na UKC Ljubljana, je pred časom za Vizito dejala, da se v bolnišnici, kjer pripravljajo hrano za ranljivejšo skupino prebivalstva, pogosto srečujejo s podhranjenimi bolniki, ki jim je torej treba z namenom učinkovitega zdravljenja zagotoviti tudi zadostno količino posameznih hranil.

Pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja pri prebivalcih Slovenije, starih med 25 in 74 let, podatki za leto 2016 (NIJZ, 2022) 

V Sloveniji pritožb zaradi hrane ni

Tudi v Sloveniji številne bolnišnice poslujejo z izgubo. Poslovno leto 2023 je z izgubo zaključilo 12 od 27 slovenskih bolnišnic. Rekorder s 20,7-milijonsko izgubo je bil Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL). Leto prej so bolnišnice sicer poslovale slabše: ljubljanski UKC je imel 5,4 milijona evrov izgube več in poslovno leto 2022 je z izgubo zaključila ena bolnišnica več.

Kljub temu pa se lahko UKC Ljubljana ponaša s pripravo varne in kakovostne hrane, saj je leta 2018 je kot prva slovenska bolnišnica prejela certifikat kakovosti proizvodnje varne hrane. Imajo tudi posebno službo za bolniško prehrano in dietoterapijo, ki se ukvarja s poučevanjem bolnikov o pravilni prehrani in praktičnim izvajanjem dietoterapije.

Sicer ni noben od zastopnikov pacientovih pravic, ki smo jih kontaktirali, glede prehrane prejel nikakršnih pritožb. Še več – v bolnišnici Celje naj bi bolniki pohvalili pestrost bolnišničnih obrokov.

Iz UKCL se na naša vprašanja niso odzvali, je pa iz poslovnega poročila za leto 2023 razvidno, da so znašali stroški za živila okoli 3,6 milijona evrov, kar je približno 746.000 evrov več od načrtovanih odhodkov.

V UKC Maribor so odhodki za živila lani prav tako nekoliko presegli načrte in sicer za približno sedem odstotnih točk. Leta 2023 so za živila porabili približno 2,6 milijonov evrov, kar predstavlja dobro četrtino odhodkov za nezdravstveni material.

UKC Maribor si želi postati zelena bolnišnica

V UKC Maribor priznavajo, da pri prehranski oskrbi pacientov in zaposlenih nastaja precej zavržene hrane, vendar si količino le-te prizadevajo zmanjšati.

»Odpadna hrana v bolnišničnem okolju je posledica številnih, med seboj soodvisnih dejavnikov, ki so del bolnišničnega sistema. Prav zaradi velikega števila različnih dejavnikov, ki se pojavljajo v bolnišničnem sistemu, je te količine težko zmanjševati,« pojasnjujejo.

Odpadna hrana nastaja v vseh stopnjah prehranske oskrbe, od grobe priprave in priprave, kuhanja, delitve le-te. Nastaja tako na bolnišničnih oddelkih in v jedilnici za zaposleno osebje.

Največji delež predstavlja sistemsko zavržena hrana (ne- ali delno zaužita hrana iz oddelkov in nerazdeljena hrana iz delilnih posod), predvsem zavržena hrana v razdelilnih kuhinjah (43,5 %). Dobro petino do četrtino odpadne hrane predstavljajo ostanki pri pripravi in obdelavi hrane.

UKC Maribor je sicer od letošnjega februarja vključen v EU projekt FoodDataQuest, v okviru katerega bodo tudi preizkušali in izvajali nov podatkovni sistem.

»Z njim nameravamo zmanjšati količino odpadne hrane, ponuditi ekološko, okolju prijazno, domače pridelano in zdravo prehrano za bolnike, ustvariti učinkovit in trajnosten sistem bolnišnične prehrane, zmanjšati ogljični odtis ter preobraziti bolnišnico v zeleno ustanovo,« navajajo v UKC Maribor.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike