Poseg ni dolg niti minuto, a življenje podaljša za več let

Razmere v zdravstvu so še vedno zaostrene. Zdravniška stavka traja že pet mesecev, za umik soglasja za nadurno delo se je v naši največji slovenski univerzitetni bolnišnici UKC Ljubljana odločilo 340 zdravnikov. Kljub vsemu pa slovenski kirurgi iz te bolnišnice znova dosegajo vrhunske rezultate.
Na fotografijah lahko vidite poseg vstavitve aortnih zaklopk brez odpiranja prsnega koša – metodo TAVI, ki so jo razvili slovenski strokovnjaki. Traja le minuto, a lahko življenje podaljša za več let. Leta 2009 je metodo skupaj s svojimi sodelavci začel razvijati kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc, vodja programa TAVI s Kliničnega oddelka za kardiologijo na UKC Ljubljana. Razvijati so jo začeli za bolnike, za katere bi bila klasična operacija na odprtem srcu, pri kateri bi zamenjali aortno zaklopko, preveč tvegana. Pri tej metodi pa kirurg ne odpira prsnega koša, ampak v srčno votlino vstavi žico, preko katere nato v srce pripelje zaklopko na pravo mesto, zato je za bolnika veliko manj zahtevna. Vstavitev je izvedena v manj kot minuti, pacient pa lahko že dan po posegu odide v domačo oskrbo in se vrne k vsakdanjim opravilom, pojasni prof. Bunc. V UKCL so lansko leto opravili 320 takih posegov, letos pa jih načrtujejo 380.

Gre za metodo, ki jo razvijajo že 15 let, Slovenija pa je po številu vstavitev aortnih zaklopk brez odpiranja prsnega koša (metoda TAVI – Transcatheter Aortic Valve Implantation) druga v Evropski uniji na milijon prebivalcev. »Slovenija se po številu implantacij perkutane vstavitve aortnih zaklopk na milijon prebivalcev v letu 2022 uvršča na drugo mesto v EU, takoj za Nemčijo. To kaže na odlično oskrbo bolnikov tako pri odkrivanju bolezni kot pri zdravljenju,« je na novinarski konferenci poudaril prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKCL.
Prav na področju TAVI je bila konec maja v strokovno-medicinski reviji The Lancet objavljena pomembna primerjalna študija treh aortnih zaklopk treh proizvajalcev. UKCL je v študiji sodeloval kot eden od štirih glavnih univerzitetnih kardioloških centrov, ki pacientom vstavlja vse tri zaklopke, vključene v študijo (Myval THV, Edwards Sapien in EvPro). Gre za prvo tovrstno primerjalno študijo, ki je bila opravljena v svetovnem merilu in je vključevala 16 kardioloških centrov iz vsega sveta. V Sloveniji so v letu 2019 začeli uporabljati zaklopko Myval THV, ki sedaj predstavlja že približno 30-odstotni delež vseh vstavljenih aortnih zaklopk. Pokazalo se je, da zaklopka po kakovosti v ničemer ne zaostaja za drugima dvema. »To so tehnološko najnovejše zaklopke, ki so po naših izkušnjah najboljša oskrba za paciente, čemur je zdaj pritrdila tudi mednarodna študija,« pojasnjuje prof. dr. Bunc, soavtor omenjenega članka v Lancetu. In dodaja, da je sodelovanje v omenjeni študiji »izjemen dosežek in priznanje za UKCL«.

»Zelo sem ponosen na delo svojih kolegov. Te vrhunske zgodbe niso samoumevne. So plod dela velikega števila strokovnjakov in multidisciplinarnega pristopa. Da mi lahko to delamo, mora delovati sistem. Da deluje sistem, pa mora vsak v tem sistemu prevzeti odgovornost. V zadnjem času opažamo, da nekateri izvajalci predvsem iščejo poslovne priložnosti, pri tem pa pozabljajo, kaj ljudje najbolj potrebujejo, pozabljajo na urgentno oskrbo, na vsakodnevna stanja in oskrbo starejših ljudi. Ti ljudje najdejo oskrbo pri nas v UKCL in mi nikomur ne zapremo vrat, ker je tako prav. Vendar pa vsak bolnik, ki ni oskrbljen v regionalni bolnišnici, pride na urgenco in je hospitaliziran pri nas, odvzame posteljo zahtevnemu bolniku, ki ga čaka zahteven terciaren poseg,« je ob tem opozoril doc. dr. Marko Jug, generalni direktor UKCL. Področje perkutanih implantacij aortnih zaklopk, tj. zdravljenja zožitve aortne zaklopke brez odpiranja prsnega koša, se naglo razvija. V začetku so bili zdravljenja deležni bolniki, ki so imeli visoko tveganje za operacijo na odprtem srcu. Z leti kliničnih izkušenj, izboljšanja pripomočkov in izbora bolnikov se je populacija, ki jo zdravijo s perkutano postavitvijo aortne zaklopke, močno razširila. »Čakalna vrsta za TAVI je 30 dni in v UKCL nam uspeva, da se ne podaljšuje,« še pojasnjuje prof. dr. Bunc.

Program TAVI v UKCL temelji na 15-letnih izkušnjah in razvoju programa. Kot je pojasnil prof. dr. Bunc, je danes trend, da na ta način zdravijo vse mlajše bolnike, tiste s kompleksnimi stanji in bolnike po predhodnih posegih na srcu. V ZDA je delež bolnikov, zdravljenih s perkutanim posegom, v populaciji pod 60 let že večji kot 40 %, pri starejših od 80 let 95 %, med 65. in 80. letom pa 80 %. V EU sledimo priporočilom, ki bodo v bližnji prihodnosti starostno mejo postavila na 70 let (trenutno 75 let). Tehnične pomanjkljivosti trenutnih pripomočkov so lahko: manjše puščanje ob zaklopkah, število postavitev trajnih srčnih spodbujevalnikov po posegu, do 3 % možganskih kapi. »Pri zdravljenju bolnikov z nizkim tveganjem si želimo, da vstavljena zaklopka deluje odlično, trajno, brez opisanih zapletov. Ob zaklopkah, ki so bile na trgu od vsega začetka programov perkutanih posegov na aortni zaklopki, je leta 2019 na tržišče prišla nova: MyVAL (Meril). Zaklopka ima določene tehnične prednosti pred najbolj uporabljenima (proizvajalcev Medtronic in Edwards). Predvsem ima večje število dimenzij, kar omogoča boljšo prilagoditev zaklopke bolnikovim zahtevam. Klinično je bila učinkovitost zaklopke MyVAL testirana v randomizirani študiji Landmark. Študija je bila zastavljena na način, da je potrdila neinferiornost zaklopke MyVAL v primerjavi z Edwards Sapien in EvPro. Omenjeno dejstvo je podlaga za optimalno enakovredno uporabo teh treh zaklopk v vsakodnevni klinični praksi. Obstajajo tudi druge zaklopke, ki imajo prednosti v posebnih kliničnih situacijah, a niso bile udeležene v študiji Landmark, ki je primerjala najbolj uporabljene zaklopke,« je pojasni prof. dr. Bunc. »Vse paciente, ki so bili natančno analizirani in je bilo na multidisciplinarnem konziliju sprejeto, da so primerni za vse tri zaklopke, smo nato randomizirano vključili v študij. Bolnike smo morali pripraviti pred posegom in po posegu ter jih zdaj sledimo letno in jih bomo sledili še 10 let,« je potek študije pojasnil Luka Vitez, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKCL. Strokovnjaki UKC Ljubljana v kliničnem delu uporabljajo zaklopke: Edwards Sapien (WEdwards), Evopute Pro plus (Medtronic), MyVAL (Meril), Navitor (Abbott). »Dejstvo je, da je to metoda, ki je primerna za posamezne bolnike, pri katerih noben drug način zdravljenja aortne zaklopke ni možen in da je to metoda, ki je enakovredna zlatemu standardu, to je kirurški menjavi aortne zaklopke pri bolnikih, ki so starejši od 75 let,« je pojasnila asist. dr. Tadeja Kolar s Kliničnega oddelek za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKCL.

»Čestital bi profesor dr. Buncu in ekipi za ta dosežek. Gre za zelo odmevno objavo, ki se ne zgodi pogosto na nivoju katerekoli znanstvene panoge v Sloveniji in za program, ki deluje že zelo dolgo časa. Do sedaj je bilo narejenih že skoraj dva tisoč posegov. To je mogoče samo na podlagi interdisciplinarnega sodelovanja med različnimi klinikami znotraj UKCL in je zelo dober primer povezovanja interne medicine, kardiologije in kirurgije v program, ki omogoča optimalno zdravljenje pacientov,« je povedal prof. dr. Bojan Vrtovec, predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo, Interna klinika UKCL. UKC Ljubljana je mednarodno prepoznaven in zelo ugleden kardiološki center na področju TAVI. Je tako center odličnosti kot tudi učni center v regiji. »Ob naši pomoči in prenosu znanja je to metodo zdravljenja zaklopk doslej uvedlo že 28 kliničnih centrov v državah nekdanje Jugoslavije in jugovzhodne Evrope. Prav tako postajamo učni center za Indijo,« pravi prof. dr. Bunc. Program perkutane vstavitve aortnih zaklopk (TAVI) je v UKC Ljubljana pod vodstvom prof. dr. Matjaža Bunca zaživel leta 2009, ko so 11. oktobra vstavili prvo zaklopko. Metoda je bila razvita iz klinične potrebe zdravljenja visoko rizičnih bolnikov, ki niso bili primerni za klasično kirurško zamenjavo aortne zaklopke.
»Pomemben postopek pri izbiri bolnika je CT-slikanje, ki nam pove, kakšne dimenzije ima bolnik na nivoju aortne zaklopke in kakšen pristop bo pri bolniku možen za implantacijo. Predpriprava je, da v srčno votlino vstavimo žico, ki nam pomaga, da kot po tračnici v srce pripeljemo zaklopko na pravo mesto,« poseg pojasnjuje prof. dr. Matjaž Bunc. V UKC Ljubljana se vzporedno hitro razvijata tudi programa zdravljenja mitralne in trikuspidalne zaklopke z nekirurškimi metodami brez odpiranja prsnega koša, in sicer s pristopi skozi žile na nogi.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu

(Jugo)nostalgija

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi
Ekskluzivno za naročnike

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo
Prihajajoči dogodki
Slavnostna akademija ob 80-letnici Alenke Puhar
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

1 komentar
Anton Vidmar
Čakalna doba bo pa nekaj let,a ne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.