Poslanci z deklaracijo, ki teroriste Hamasa obsoja, Izrael pa poziva k ravnanju po mednarodnem pravu. Ulični protestniki problem vidijo le v Izraelu

Foto: Žiga Živulović Jr., BoBo

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je z 9 glasovi za, nobenim proti in nekaj vzdržanimi podprl deklaracijo o razmerah na območju Palestine in Izraela, ki poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti, vzpostavitvi premirja in humanitarnih koridorjev v Gazi. Deklaracijo so predlagali koalicijski poslanci, o njej pa bo sedaj moral glasovati še državni zbor. 

Predlog deklaracije v 16 točkah vsebuje poziv k takojšnji prekinitvi sovražnosti, takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev, izraža podporo rešitvi dveh držav in izraža zaskrbljenost zaradi možnosti širitve spopadov v regiji. 

Deklaracija obsoja napad teroristične organizacije Hamas na Izrael in priznava, da ima Izrael v skladu z Ustanovno listino ZN-a pravico do samoobrambe in ga obenem poziva, da se odziva v skladu z mednarodnim in humanitarnih pravom. 

Radikalizem ni enako kot terorizem 

Na seji odbora se je največ razpravljalo o poimenovanju Hamasa, ki so ga predlagatelji v dokumentu opredelili kot radikalno palestinsko gibanje, v opozicijskih SDS in NSi pa so vztrajali pri navedbi, da gre za teroristično organizacijo. 

Kot je opozoril Janez Janša (SDS), je poimenovanje Hamasa za teroristično organizacijo »prvi predpogoj, da se pogovarjamo o morebitni podpori SDS deklaraciji«. Hamas je namreč uvrščen na seznam terorističnih, in ne radikalnih organizacij, je opozoril in predlagateljem očital, da so se temu poimenovanju namenoma izognili. 

Kot je poudaril poslanec SDS, Franc Breznik, radikalizem ni enako kot terorizem. Poslanec NSi Jernej Vrtovec pa je opozoril, da je potrebno razlikovati med palestinskim ljudstvom in Hamasom, ki ga je treba obravnavati kot teroristično organizacijo.  

Predlagani amandma, da se spremeni dikcija deklaracije ter poimenovanje Hamasa kot radikalne oborožene skupine spremeni v teroristično organizacijo, je bil sprejet.  

Nedosledna deklaracija, ki ne omenja najpomembnejših akterjev v regiji 

Janša je opozoril tudi na to, da je deklaracija nepopolna brez omembe oziroma obsodbe podpore Irana Hamasu, pri čemer je spomnil na pranje iranskega denarja v času vlade, ki jo je vodila SD. Pri tem se je spraševal, zakaj se Irana v deklaraciji ne omenja. A odbor amandmaja, s katerim bi v besedilu opozorili na vlogo Irana pri podpori Hamasu in Hezbolahu, ni sprejel. 

Matej Tonin (NSi) pa je poudaril, da v deklaraciji pri pozivu k takojšnji izpustitvi talcev tudi ne bi smeli izpustiti, da gre za Izraelce in tuje državljane, ki jih je zajel Hamas. Vendar odbor tudi dopolnila s to vsebino ni podprl. 

Poslanec SDS Anže Logar je izpostavil številne vsebinske pomanjkljivosti in nedoslednosti deklaracije. Poudaril je pomen govorjenja z enim glasom v zunanji politiki.  

“Če govorimo o pomenu skupnega nastopa na mednarodnem parketu, in je pred nami deklaracija, ki ni bila usklajena znotraj celotnega političnega prostora v Sloveniji, potem je nismo usklajevali. Usklajevali ste jo znotraj koalicije. In zdi se, da je imela najmanjša stranka v koaliciji največjo moč pri oblikovanju tega teksta, približno tako, kot ima največjo moč pri oblikovanju davčne politike pod to vlado. In zagotovo to ni pravi pristop na zunanjepolitičnem področju,” je dejal. 

Izpostavil je tudi, da deklaracija spada na področje, ki slovensko zunanjo politiko strateško usmerja, česar odbor ne bi smel spregledati.  

Močno protiizraelsko in protiameriško razpoloženje

Obravnava palestinskega vprašanja se je popoldne iz zaprtih soba premaknila na ulice Ljubljane, kjer je potekal že drugi Shod za Palestino pod geslom »ustavimo genocid, končajmo apartheid,« ki ga je znova organiziralo Gibanje za pravice Palestincev.

Organizatorji so v vabilu zapisali: "Priče smo, kako Gaza postaja pokopališče, vrstijo se opozorila, da se izvršujejo mednarodna hudodelstva, a države Zahoda, vključno s Slovenijo, ponavljajo predvsem, da Izrael neomajno podpirajo. S shodom želimo jasno sporočiti, ne v našem imenu. Zahtevamo izpolnitev mednarodnopravnih dolžnosti Slovenije in zagotovitev spoštovanja mednarodnega prava in enakopravnosti vseh ljudi – med Sredozemskim morjem in reko Jordan."

Slovensko javno mnenje je sicer pretežno naklonjeno priznanju Palestine, je pokazala anketa, ki jo je za časnik Delo izvedel inštitut Mediana. Podporo priznanju Palestine kot države je izrazilo skoraj 40 odstotkov vprašanih, manj kot četrtina pa temu izrecno nasprotuje.

Protestniki so nosili transparente z napisi, kot so "Genocid v imenu ukradene zemlje", "Fuck EU, NATO, USA", "Osvobodite Palestino nemške krivde", "Golob, kje je svoboda?". Izrazili so zahtevo po embargu ter sankcijah Izraela. Hamas ni bil omenjen.

Poslanci Levice so medtem na vlado naslovili poslansko pobudo in predlagali vrsto ukrepov »za zaustavitev genocida v Gazi«.

DZ oziroma vlada bi morala, kot je zapisano v pobudi, nedvoumno in vidno opozoriti na nevarnost in nesprejemljivost izvršitve genocida nad Palestinkami in Palestinci; sprejeti embargo na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom in k temu pozvati tudi druge članice EU; ter se vztrajno in brezpogojno zavzeti za takojšnje premirje in za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic prebivalstva v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu ter Vzhodnem Jeruzalemu.

Slovenija bi morala po besedah poslancev Levice ponuditi vso humanitarno in zdravstveno pomoč, ki jo lahko in ki jo potrebujejo in jo bodo potrebovali prebivalci ter prebivalke Gaze po vsesplošnem uničenju življenj, domov in infrastrukture. V Levici tudi zahtevajo nepristransko preiskavo morebitnih vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča ter preostalih sodišč, ki bi uporabila možnost univerzalne jurisdikcije za dosego odgovornosti za storjene kršitve mednarodnega prava. Zadnja točka pobude pa vključuje poziv k priznanju Palestine kot države. 

Po minuti tišine za umrle v konfliktu so se protestniki od Prešernovega trga odpravili proti ameriškem veleposlaništvu. Med potjo so vzklikali gesla, kot so "Izrael bombardira, NATO financira", "Free Palestine, from the river to the sea", "Konec okupacije ameriške fundacije", "Zionisti - teroristi".

Pred ameriškim veleposlaništvom so ga izžvižgali. Tudi sicer je bilo iz transparentov in vzklikov zaznati močno protiameriško razpoloženje. Shod se je končal na Trgu republike ob predvajanju palestinske glasbe.

V Sloveniji zaenkrat še brez nasilja

Shod v Sloveniji k sreči ni vključeval nasilja in očitnega antisemitizma, česar pa ne moremo reči za mnoge podobne shode po svetu.

Na nedavnem protestu v Londonu so bili ranjeni štirje policisti, 29 ljudi pa je bilo aretiranih zaradi domnevnih kaznivih dejanj, vključno s spodbujanjem rasnega sovraštva, napadom na policijo in motenjem javnega reda. Dve osebi sta bili aretirani zaradi domnevnih kršitev zakona o terorizmu »v zvezi z besedilom na transparentu.«

V Washingtonu pa je bil odkrit antisemitski grafit, ki poziva k »"Smrt Izraelu«, ko se je na tisoče propalestinskih protestnikov zgrnilo v ameriško prestolnico.

V Berlin je bilo napotenih okoli 1000 policistov, da bi zagotovili red, potem ko so prejšnji propalestinski protesti postali nasilni. Berlinska policija je pred tem prepovedala kakršne koli javne ali pisne izjave, ki so antisemitske, protiizraelske ali poveličujejo nasilje ali teror. 

V švedskem mestu Malmö je moški zažgal majhno izraelsko zastavo, preden jo je odvrgel. Zažigalec zastave je bil viden skupaj z majhno skupino protestnikov, zbranih pred sinagogo, ki so mahali s palestinskimi zastavami.

Naročniška vsebina

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike