Premier je kmete poslušal in razumel, ali bodo temu sledila tudi dejanja, se bo kmalu pokazalo

»Naj pa poudarim že sedaj, da se o ključnih odprtih vprašanjih tukaj nismo opredeljevali, zato danes težko rečemo, kaj smo že uspeli izpogajati na tem današnjem sestanku,« je po srečanju Kmetijskih stanovskih organizacij s predsednikom vlade povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek. Iz vrst kmetijskih organizacij je slišati, da jih je Robert Golob poslušal in razumel, vendar pa bodo počakali, ali bodo njegovemu razumevanju sledila tudi dejanja.

Kmetijske stanovske organizacije so se srečale s predsednikom vlade Robertom Golobom. Po sestanku je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek povedal, da so dolgo časa pričakovali ta sestanek, glede različnih odprtih vprašanj. Tu Podgoršek ni ciljal le na kmetijsko zakonodajo, pač pa tudi na nekatere druge zakonodajne postopke na drugih ministrstvih. »Predsedniku vlade smo želeli predstaviti, da je kmetijstvo del gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ki zagotavlja prehransko varnost in suverenost,« je dejal Podgoršek, ki je spomnil tudi na to, da kmetijstvo skrbi za poseljeno, obdelano in lepo podeželje. »Zato smo prepričani, da je to področje medsektorsko in se ne tiče le enega ministrstva,« je pojasnil Podgoršek.

Predsednik zbornice je povedal, da so se dotaknili tudi ključnega vprašanja glede zakonodaje oziroma glede mini kmetijske reforme. »Tukaj je predsednik vlade prisluhnil vsem argumentom, ki smo jih predstavili, tudi glede zakonodajnih postopkov,« je Podgoršek dejal in pojasnil, da so se dogovorili, da kmetijsko ministrstvo na to mini kmetijsko reformo pripravi še zadnja izhodišča odprtih vprašanj, kjer še niso usklajeni. Po razumevanju kmetijskih stanovskih organizacij bo torej prišlo še do enega kroga usklajevanj dotičnih vsebin. Po Podgorškovih besedah grejo po tej zakonodajni poti dvofazno, kajti zakon o zaščiti živali je že v proceduri DZ – tudi tu bodo skušali narediti še zadnje uskladitve, da se morda ta zakon še amandmira in popravi. Pri ostali zakonodaji pa so si dali nekaj dni ali tednov časa, da skušajo uskladiti še zadnje zadeve oziroma dobiti informacijo, kaj je sprejemljivo tudi za zakonodajalce – nato gre zakonodaja svojo pot.

»Torej da ne hitimo, ampak da se še enkrat srečamo in se poskušamo uskladiti glede odprtih vprašanj,« je pojasnil Podgoršek, ki je ob tem še poudaril, da se o ključnih odprtih vprašanjih niso opredeljevali. Temu bo namenjeno srečanje z zakonodajalcem oziroma resornim ministrstvom. »Zato težko rečemo, kaj nam je uspelo izpogajati na današnjem sestanku,« je še pristavil Podgoršek.

Pokoli se vrstijo

Po naših informacijah so kmetijske stanovske organizacije Goloba opozorile tudi na nedaven pokol 20 ovac – minuli vikend se je na območju planine Zaplata v občini Preddvor namreč zgodilo več napadov na drobnico, ocenjujejo, da jih je napadel volk. Podobno se je dogajalo tudi lansko poletje, takrat je Zavod za gozdove Slovenije na Ministrstvo za naravne vire in prostor poslal pozitivno strokovno mnenje za odstrel volka. Vendar pa dovoljenje ministrstva za izredni odstrel do zdaj še ni bilo izdano. »Pokoli se vrstijo, ljudje niti več ne prijavljalo, ker se nič ne zgodi,« je slišati iz kmetijskih vrst, kjer vlada zaskrbljenost, da se bodo na takšen način hribovske kmetije zapirale, območje pa se bo zaraslo. V Sloveniji je trenutno 17 tropov volkov, medvedov pa čez 1200. Predsednik vlade naj bi dal zavezo, da se bo aktivirala intervencijska skupina, ki bi izvršila odstrel. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je dejal: »Predsednik vlade je sprejel odločitev o oblikovanju interventne skupine glede odvzema zveri, saj so prepogoste težave s prevelikim številom volkov in medvedov. Prav tako upam, da bo obljubljeno odločanje o kmetijskih zakonih šlo v pravo smer, saj je to neke vrste mini kmetijska ustava, ki jo moramo kmetje upoštevati in živeti.«

V Sloveniji je trenutno 17 tropov volkov, medvedov pa čez 1200. 

»V zadnjih mesecih je v procesu sprejemanja zajeten sveženj zakonodaje, ki bo korenito posegel v kmetovanje v Sloveniji. Številni predlogi zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih kmetov, saj uvajajo nadstandarde, ki jih v mnogih drugih evropskih državah še nimajo, posegajo v kmetijska zemljišča in način upravljanja z gozdovi, predvsem pa bode v oči dejstvo, da so se zakonodajne spremembe uvajale mimo ključnih deležnikov – kmetov,« opozarjajo na KGZS, kjer poudarjajo, da morajo biti premembe kmetijske zakonodaje sprejete v dialogu s tistimi, ki to zakonodajo živijo. Zato slovenski kmetje ne morejo biti tiho. Ne morejo pristati na to, da podeželje postane administrativna žrtev oddaljene politike v rokah interesov kapitala. Želijo razumevanje in podporo širše javnosti v zavedanju, da kmet ni težava, temveč rešitev.

Fotografije, ki krasijo turistične kataloge in navdušujejo obiskovalce, so del kulturne krajine, ki jo ustvarjajo kmetje. Kmetijstvo zagotavlja prehransko suverenost, ki se razkraja. Kdo bo prideloval hrano v tej državi, če bodo male kmetije prisiljene zapreti vrata? Kdo bo skrbel za kulturno krajino in podobo podeželja?

Kdo bo prideloval hrano v tej državi, če bodo male kmetije prisiljene zapreti vrata?