Prešernov dan – praznik slovenske kulture

Privzeta profilna slika
Leon Oblak
Kip Franceta Prešerna, Ljubljana. Vir: Shutterstock

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik je praznik slovenske kulture in umetnosti, ki ga obeležujemo 8. februarja, na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

France Prešeren se je rodil leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Bil je tretji od devetih otrok očeta Šimna in matere Mine. Po osnovni šoli, ki jo je opravil v Ribnici, je šolanje nadaljeval v ljubljanski gimnaziji, nato pa na Dunaju doštudiral pravo. V Ljubljano se je vrnil po študiju. Leta 1827 je v časopisu Illyrisches Blatt (slov. Ilirski list) objavil svojo prvo pesem z naslovom Dekelcam (Dekletom).

Vsem bralcem spletnega portala Domovina in Vašim bližnjim želimo lepo preživet praznik slovenske kulture!

(Uredništvo Domovine)

 

Leta 1830 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice, v katerem so bila objavljena Prešernova dela: prevod Lenore, balada Povodni mož in Slovo od mladosti. V času izida četrtega zvezka je doživel cenzuro, ki je bila posledica spora glede razvoja slovenske književnosti. Prešeren in njegov prijatelj Matija Čop sta se zavzemala za visoko književnost, Jernej Kopitar pa na drugi strani za preprosto književnost, osnovano na ljudskem slovstvu.

V času izida četrtega zvezka je  Prešerendoživel cenzuro, ki je bila posledica spora glede razvoja slovenske književnosti. 

Zdravljico, ki je danes slovenska himna, je napisal leta 1844. Dve leti pozneje je v cenzuro oddal rokopis Poezij. Tisk je bil odobren ob koncu leta 1846, tako da so Poezije izšle z letnico 1847, in sicer v 1.200 izvodih. V pesniški zbirki takrat Zdravljice ni bilo, saj je cenzor Fran Miklošič zavrnil tretjo in četrto kitico. Prešeren tako okrnjene pesmi ni želel objaviti, zato je bila objavljena po pomladi narodov leta 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novicah.

Zadnja leta življenja sta ga načela pijača in nepoplačani dolgovi, poleg tega pa je umrlo več njegovih prijateljev – zadnji med njimi je poleti 1848 odšel Blaž Crobath. Zaradi ciroze jeter je Prešeren umrl 8. februarja 1849.

S poezijo prehiteval čas

»Kakor velikan nad tropom pritlikavcev se dviguje njegova postava nad malimi Čbeličarji,« citira v Ognjišču literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja Silvester Čuk, sam pa dodaja: »Lahko bi rekli, da je [Prešeren] začel iz nič in ustvaril umetnine, s katerimi se lahko ponašamo pred evropskimi narodi. S svojo poezijo je prehiteval čas. Moralo je preteči dosti let, preden je bil postavljen na mesto, ki mu gre.«

8. februar je slovenski kulturni praznik od leta 1945. Tri leta pozneje so pričeli podeljevati Prešernove nagrade za kulturno-umetniške dosežke. Prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo sta letos kiparka Dragica Čadež in gledališki režiser Dragan Živadinov. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.

Praznik nečesa velikega

Da je Prešernov dan »praznik nečesa velikega« in praznik, ko v umetnosti »odberemo najboljše od najboljšega«, je pred časom v oddaji Intervju na Televiziji Slovenija povedal dr. Jožef Muhovič, akademski slikar in zdaj že nekdanji predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je po drugi strani opozoril: »Moj slikarski kolega Črtomir Frelih je v enem od intervjujev izjavil, da se v današnjem času ne rodi stokrat več talentov kot pred drugo svetovno vojno. V tem pogledu je talentiranost slovenskega naroda neke vrste konstanta. Potreba po tem, da imamo neverjetno število kulturnikov, je seveda kaj drugega kot talentiranost.«

Izbrano za naročnike
Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

France Prešeren (3/12): »Fante zbiraš, si prevzetna ...«
  • 26. 01. 2025
france prešeren, spomenik, kip
France Prešeren (9/12): »Sem dolgo upal in se bal ...«
  • 09. 03. 2025
prešernov trg, ljubljana, prešernov spomenik, razglednica
France Prešeren (10/12) »Dolgost življenja našega je kratka …«
  • 16. 03. 2025