"Pri nas poteka državljanska vojna brez pušk, fizičnega pobijanja in prelivanja krvi, a nič manj srdito"

Uredništvo
Pokopališče Orlov Vrh http://zupnija-lj-sv-jakob.rkc.si/
Maša za padle domobrance je v nedeljo bila. A ne, kot običajno, v kapeli sv. Jurija na starem gradu, temveč v cerkvi sv. Jakoba v župniji Ljubljana - sv. Jakob. 

V oddaji ena na ena pri Urošu Slaku je župan Janković priznal, da je on prepovedal to mašo, ker jo vidi kot provokacijo »Mesta heroj«, ki je na strani »Titovih partizanov«.

Na Jankovićevo odrekanje pietete oz. spomina na pobite so se v daljši izjavi odzvali v Novi slovenski zavezi; zapisali so, da je povsem jasno, »da poteka pri nas državljanska vojna brez pušk, fizičnega pobijanja in prelivanja krvi, a zato nič manj srdito na polju besed, političnih ukrepov in administrativnega ali zakonodajnega razdeljevanja ljudi na prave in neprave oz. 'antifašiste' in 'fašiste'«.

Diagnoza je točna, a ko domobranci in partizani v Sloveniji spet postanejo aktualna notranjepolitična tema, je to jasen znak, da so volitve blizu, pišemo v komentarju uredništva.

Kot smo na Domovini že poročali, je letos Javni zavod Ljubljanski grad, ki je upravljavec grajske kapele sv. Jurija, prepovedal tradicionalno mašo za pobite domobrance, pokopane na od povojnih oblasti oskrunjenem pokopališču na Orlovem vrhu, ki tam poteka že od leta 1993. Do prepovedi je prišlo, kot je za oddajo ena na ena posredno potrdil sam Zoran Janković, na njegovo intervencijo. Čeprav maša za domobrance tam poteka že od leta 1993, jo je prepoznal kot provociranje »Mesta heroj« in je njeno izvedbo prepovedal. Kot tudi še vedno ne dopusti pokopa s strani partizanov pobitih Romov na ljubljanskih Žalah.

Mašo so zato izvedli v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič je v nagovoru po njej izpostavil, da je po standardih in vrednotah Zahodne civilizacije odrekanje pravice do groba ter maše zadušnice barbarstvo. Še hujša od tega pa je skrunitev groba, na raven katere se je Slovenija spustila ob partizanski zmagi v letu 1945.

Nova slovenska zaveza


V daljši izjavi so se na potezo ljubljanske oblasti odzvali tudi organizatorji pri Novi slovenski zavezi.

Zapisali so, da takšno početje kaže, da se je dolgo opevana sprava izkazala za votlo floskulo, ki so jo partijski nasledniki hinavsko zlorabili za zaščito zločina in revolucije ter posledično olajšano tranzicijo funkcionarjev partije v družbeno sprejemljive in vplivne akterje strank ter gospodarstva.

»Ko je postalo jasno, da nihče ne bo terjal odgovornosti, se je sprava obrnila v poveličevanje NOB (z navidezno oddelitvijo revolucije v malodane postransko stvar medvojnih dogodkov) in nadaljevanje diskriminacije živih in mrtvih protirevolucionarjev, ki so bili še bolj izrazito obsojeni izdaje in torej sovražnosti do lastnega naroda,« pišejo in nadaljujejo:

»Ta državljanska vojna je v zadnjem letu dni toliko bolj srdito izbruhnila v političnem prostoru, saj je oznaka »fašist« postala oznaka za oblast in represivne organe, komunistično revolucijo in njene ideje pa se je začelo v ekstremnih levih strankah poveličevati in uporabljati za programska izhodišča rednega delovanja.«

Nadalje v Novi slovenski zavezi ugotavljajo, da je za levo politično polje zahteva po izključevanju mrtvih in živih nasprotnikov revolucije ter politike iz polja javnosti tako pomembna, da pri tem niso sposobni niti kompromisa niti tihega nasprotovanja v obliki ignoriranja.

Poseg lokalnih oblasti v namen svete maše v kapeli javnega kulturnega objekta je po njihovo škandal, ki bi moral pretresti najprej Cerkev. Saj »ko pridemo do takega trka med versko svobodo in javnim prostorom, je zgolj še korak do tega, da bomo oblasti dovolili vpletanje v izbor pesmi, pridigarjev in mašnih obrazcev pri dovoljenih obredih.«

Na podlagi vsega tega v Novi slovenski zavezi pravijo, da je, ko gre za vprašanje javne podobe revolucije in njene dediščine, totalitarnost levega pola absolutna. In gre celo tako daleč, da »se danes kot splošno sprejemljivo jemlje zanikanje znanosti in znanstvenikov zgodovinske in pravne stroke, ki si drznejo opozoriti na težave privzetih razlag dogodkov«.

To, da kljub trdnim dokazom njihova totalitarna pamet zahteva, da se z resnico ne soočijo in je ne sprejmejo, je po njihovo za slovensko družbo največja nevarnost, saj predpostavlja, da naj se vsakdo najprej izjasni o svojem odnosu do preteklosti, po tem pa se bo sodilo njegovo delo in njegovo kredibilnost.

»Ta dejstva kličejo k prebujenju, da se obrnemo k stvarnosti in pridemo k sebi. Protislovja, kot jih iz dneva v dan srečujemo, ne vodijo v skupno prihodnost,« zaključuje tajnik Nove slovenske zaveze, Peter Sušnik.

KOMENTAR: Uredništvo
Ko postanejo partizani in domobranci spet aktualni, vemo, da so volitve blizu
Čeprav ni moč oporekati ničemur, kar so zapisali nasledniki oziroma ohranjevalci spomina na pobite poražence v državljanski vojni izpred 80-ih let, pa je nekaj jasno: na temi partizani:domobranci desna sredina izgublja svoj domet v širino volilnega telesa in levica jo venomer potegne na plano, ko skuša prikriti svojo programsko praznost in vsakršno odsotnost vizije za prihodnost. Sicer je zavržno, da levica za svoje provokacije uporablja pieteto pobitih sonarodnjakov, a cilj upravičuje sredstva in je s tem dosežen – desna stran praviloma nasede in namesto, da bi se ukvarjali z vprašanji o prihodnosti države, se ponovno zavrtimo v 80 let starem brezplodnem kolutu miselnosti državljanske vojne, iz katerega ni nobenega pravega izhoda. Prav je, da so v NSZ in demokratičnih medijih opozorili na sramotno dejanje lokalnih oblasti, a zdaj je pomembno, da z vstopom v predvolilni čas zgodbo zaprejo in se ne pustijo potegniti v stare ideološke bitke, na katerih pomladna stran izgublja vse od leta 1945 naprej. Volilni boj naj se odvija na vsebinskih konceptih sedanjosti in prihodnosti. In na teh je, kot kaže praksa zadnjega desetletja in več, desna sredina mnogo močnejša od dedičev revolucije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Terminologija, ki podaljšuje mitologijo (6. del): Nelegalnost in nelegitimnost komunistov ter partizanov
  • 23. 02. 2026
Terminologija, ki podaljšuje mitologijo (4. del): V Sloveniji ni bilo državljanske vojne, ampak komunistično nasilje
  • 05. 02. 2026
Sudanska polja smrti
  • 31. 10. 2025