Pripravljeni na obisk z Vzhoda?
V leto 2017 je Evropa stopila z negotovostjo. Celo Angela Merkel je boječe priznala, da je »terorizem najpomembejši izziv za Nemčijo.«. In med nas, v strah in negotovost, z Vzhoda prihajajo sveti trije kralji. Seveda ni jasno, če so bili zares trije, mogoče desetine ali celo stotine mož, ki so pripotovali do hleva.
Prav tako so kralji v resnici učenjaki, še verjetneje pa magi. Pač modri možje z vzhoda, po mnenjih zgodovinarjev naj bi prihajali iz Iraka ali Irana, Gašper verjetno iz Shabe v južni Arabiji, torej z območja današnjega Jemna in Omana, Boltežar in Miha pa iz še vzhodnejših krajev, Afganistana, Indije. Sirijski kristjani jim pravijo Larvandad, Gushnasaph in Hormisdas.
Po religiji naj bi bili zoroastri, sledilci Zaratustrove dediščine, kar pomeni, da so bili poduhovljeni in izobraženi v Bactrii, današnjem Afganistanu. Po mnenju zgodovinarjev naj bi Nazaret pripotovali čez Sirijo.
Kdo ve, kaj bi se danes zgodilo z njimi. Jezusa smo povabili iz Betlehema v naše domove, kjer glinen ali porcelanast leži ovit v mah. Saj ne, da bi bil iz Judeje navajen mahu, tako smo ga pač integrirali v našo kulturo.
In za njim bodo prišli, kot se v čast odrešeniku spodobi, še kralji z darili. Letos bi morali skozi ruševine Alepa, prebiti se mimo ISISa in upornikov, Asada in Kurdov. In čez šengensko mejo. Mira bi se jim zmočila v Egejskem morju, kadilo bi jim vzeli zaradi suma na terorizem, zlato bi jim očitali.
Saj vprašanje, če bi sploh prišli čez mejo, meje so dandanes pomembna reč, magi pa bi verjetno potovali brez turistične vize. Časi so drugačni in vse težje je najti pot k Jezusu.
Kako torej v letošnjem letu, v času migrantov in populizma, nevarnosti in strahu, pogostiti svete tri kralje, kako jih pripeljati k sveti družini?
Saj to so vprašanja, s katerimi se ukvarjamo. Kako med milijoni migrantov prepoznati par deset tistih, ki so nevarni, in zdaj: kako med milijoni prepoznati kralje? No, če jih zgrešimo, bo Jezus pač ostal brez daril, kar je tako rekoč v korak s časom, z vzgojo brez obdarovanja proti materializmu.
Pa vendar, mogoče je vredno vsaj tokrat, ko jih polagamo ob rob mahovite betlehemske pokrajine, postopati manj herodovsko, manj boječe. In prisluhniti sporočilu, ki ga prinašajo iz svoje dežele.
Prav tako so kralji v resnici učenjaki, še verjetneje pa magi. Pač modri možje z vzhoda, po mnenjih zgodovinarjev naj bi prihajali iz Iraka ali Irana, Gašper verjetno iz Shabe v južni Arabiji, torej z območja današnjega Jemna in Omana, Boltežar in Miha pa iz še vzhodnejših krajev, Afganistana, Indije. Sirijski kristjani jim pravijo Larvandad, Gushnasaph in Hormisdas.
Po religiji naj bi bili zoroastri, sledilci Zaratustrove dediščine, kar pomeni, da so bili poduhovljeni in izobraženi v Bactrii, današnjem Afganistanu. Po mnenju zgodovinarjev naj bi Nazaret pripotovali čez Sirijo.
Saj vprašanje, če bi sploh prišli čez mejo, meje so dandanes pomembna reč, magi pa bi verjetno potovali brez turistične vize. Časi so drugačni in vse težje je najti pot k Jezusu.
Kdo ve, kaj bi se danes zgodilo z njimi. Jezusa smo povabili iz Betlehema v naše domove, kjer glinen ali porcelanast leži ovit v mah. Saj ne, da bi bil iz Judeje navajen mahu, tako smo ga pač integrirali v našo kulturo.
In za njim bodo prišli, kot se v čast odrešeniku spodobi, še kralji z darili. Letos bi morali skozi ruševine Alepa, prebiti se mimo ISISa in upornikov, Asada in Kurdov. In čez šengensko mejo. Mira bi se jim zmočila v Egejskem morju, kadilo bi jim vzeli zaradi suma na terorizem, zlato bi jim očitali.
Saj vprašanje, če bi sploh prišli čez mejo, meje so dandanes pomembna reč, magi pa bi verjetno potovali brez turistične vize. Časi so drugačni in vse težje je najti pot k Jezusu.
Kako torej v letošnjem letu, v času migrantov in populizma, nevarnosti in strahu, pogostiti svete tri kralje, kako jih pripeljati k sveti družini?
Saj to so vprašanja, s katerimi se ukvarjamo. Kako med milijoni migrantov prepoznati par deset tistih, ki so nevarni, in zdaj: kako med milijoni prepoznati kralje? No, če jih zgrešimo, bo Jezus pač ostal brez daril, kar je tako rekoč v korak s časom, z vzgojo brez obdarovanja proti materializmu.
Pa vendar, mogoče je vredno vsaj tokrat, ko jih polagamo ob rob mahovite betlehemske pokrajine, postopati manj herodovsko, manj boječe. In prisluhniti sporočilu, ki ga prinašajo iz svoje dežele.
Zadnje objave
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.