Protesta v Ljubljani: ne gre za migrante, ampak za sovraštvo med Slovenci (video)
Danes sta v Ljubljani potekala protesta v podporo in proti migrantom.
Žalitve in medsebojno zmerjanje skupin ob srečanju na Kotnikovi ulici pričajo o tem, da največje sovraštvo in nestrpnost obstaja predvsem med Slovenci samimi.
Pomešali smo se med protestnike na obeh straneh, si ogledali ikonografijo, poslušali njihove izjave in jih v videu povprašali, kako bi oni pristopili k reševanju migrantskega problema.
Pred stavbo samskega doma na Kotnikovi ulici so se okoli 14. ure zbrali podporniki migrantov.
Zbralo se je več kot tisoč ljudi, ki so z rdečimi zastavami, transparenti, petjem, kričanjem izražali dobrodošlico beguncem, nasprotovali oviram na meji, rasizmu, kapitalizmu in fašizmu.
Z govori so poudarjali, da nasprotujejo neenakosti in neenakopravnosti, pozivali k boju
za demokratični socializem, emancipacijo žensk in ob tem v slovenskem, angleškem in arabskem jeziku izražali podporo in dobrodošlico beguncem.
Obenem pa glasno izražali svoje sovraštvo do vseh domoljubnih, desnih in drugače mislečih.
Uro kasneje se je na Trgu republike zbrala druga skupina, okoli 600 ljudi, ki je izražala svoje nasprotovanje migrantom. S slovenskimi zastavami, karantanskim panterjem in transparenti so se v spremstvu policije odpravili do samskega doma, kjer sta se skupini soočili.
Množici sta kričali druga na drugo. Na eni strani so se slišale slovenske pesmi in gesla kot so Cerar odstop, Pejte domov, Za slovenijo, Kdor ne skače ni Slovenc itd. Na drugi strani so vpili No pasaran, Antifašisti smo, Say it loud, say it clear, refugees are welcome here!, Kok vam plača SDS itd.
Izgrede je preprečila policija, ki je med obema skupinama postavila živi zid.
Na udeležence obeh shodov smo se obrnili z vprašanji, zakaj so prišli na shod, kam bi sami namestili migrante in ali bi jih morda vzeli tudi na svoj dom.
Udeleženci Shoda za strpnost so nam zaupali, da se borijo za pravice migrantov in hkrati nasprotujejo fašizmu. Podpirajo ljudi, ki se zavzemajo za enakopravnost, enakost, naklonjenost svobodnemu gibanju ljudi, so proti ustrahovanju ljudi, nekateri bi begunce sprejeli tudi na svoj dom.
https://www.youtube.com/watch?v=eMz4m32HSmo
V pogovorih z udeleženci drugega shoda, ki se je začel na Trgu republike, pa smo ugotovili, da pravzaprav ne nasprotujejo sprejemu beguncev iz vojnih območij, imajo tudi ideje, kako bi jih integrirali. Opozarjali pa so na različnost kulture prihajajočih, slabe izkušnje (terorizem, posilstva, nasilje, kriminal), ki jih imajo z mnogimi migranti v državah, ki so že sprejele množice prebežnikov in opozorili na to, da se begunec ustavi v prvi varni državi na svoji poti.
https://www.youtube.com/watch?v=AfD1Xdv36Fw
Obe skupini sta se strinjali, da je potrebno sprejeti begunce, ki resnično bežijo pred vojno.
Žalitve in medsebojno zmerjanje skupin ob srečanju na Kotnikovi ulici pričajo o tem, da največje sovraštvo in nestrpnost obstaja predvsem med Slovenci samimi.
Pomešali smo se med protestnike na obeh straneh, si ogledali ikonografijo, poslušali njihove izjave in jih v videu povprašali, kako bi oni pristopili k reševanju migrantskega problema.
Shod za strpnost do migrantov (in nestrpnost do rojakov)
Pred stavbo samskega doma na Kotnikovi ulici so se okoli 14. ure zbrali podporniki migrantov.
Zbralo se je več kot tisoč ljudi, ki so z rdečimi zastavami, transparenti, petjem, kričanjem izražali dobrodošlico beguncem, nasprotovali oviram na meji, rasizmu, kapitalizmu in fašizmu.
Z govori so poudarjali, da nasprotujejo neenakosti in neenakopravnosti, pozivali k boju
za demokratični socializem, emancipacijo žensk in ob tem v slovenskem, angleškem in arabskem jeziku izražali podporo in dobrodošlico beguncem.
Obenem pa glasno izražali svoje sovraštvo do vseh domoljubnih, desnih in drugače mislečih.
Poti vladni politiki, ekonomskim migrantom, teroristom in posiljevalcem
Uro kasneje se je na Trgu republike zbrala druga skupina, okoli 600 ljudi, ki je izražala svoje nasprotovanje migrantom. S slovenskimi zastavami, karantanskim panterjem in transparenti so se v spremstvu policije odpravili do samskega doma, kjer sta se skupini soočili.
Srečanje na Kotnikovi
Množici sta kričali druga na drugo. Na eni strani so se slišale slovenske pesmi in gesla kot so Cerar odstop, Pejte domov, Za slovenijo, Kdor ne skače ni Slovenc itd. Na drugi strani so vpili No pasaran, Antifašisti smo, Say it loud, say it clear, refugees are welcome here!, Kok vam plača SDS itd.
Izgrede je preprečila policija, ki je med obema skupinama postavila živi zid.
Udeležence shodov smo vprašali ...
Na udeležence obeh shodov smo se obrnili z vprašanji, zakaj so prišli na shod, kam bi sami namestili migrante in ali bi jih morda vzeli tudi na svoj dom.
Udeleženci Shoda za strpnost so nam zaupali, da se borijo za pravice migrantov in hkrati nasprotujejo fašizmu. Podpirajo ljudi, ki se zavzemajo za enakopravnost, enakost, naklonjenost svobodnemu gibanju ljudi, so proti ustrahovanju ljudi, nekateri bi begunce sprejeli tudi na svoj dom.
https://www.youtube.com/watch?v=eMz4m32HSmo
V pogovorih z udeleženci drugega shoda, ki se je začel na Trgu republike, pa smo ugotovili, da pravzaprav ne nasprotujejo sprejemu beguncev iz vojnih območij, imajo tudi ideje, kako bi jih integrirali. Opozarjali pa so na različnost kulture prihajajočih, slabe izkušnje (terorizem, posilstva, nasilje, kriminal), ki jih imajo z mnogimi migranti v državah, ki so že sprejele množice prebežnikov in opozorili na to, da se begunec ustavi v prvi varni državi na svoji poti.
https://www.youtube.com/watch?v=AfD1Xdv36Fw
Obe skupini sta se strinjali, da je potrebno sprejeti begunce, ki resnično bežijo pred vojno.
Spodobi se, da vlada pride na svoj shod. pic.twitter.com/sYweUfDXQZ
— Libertarec (@Libertarec) February 27, 2016
Bizarka: Protesti proti so tajno organizirani in podprti, protesti za pa povsem spontani. — Jernej Fürst (@antigravitypill) February 27, 2016
v idealnem svetu bi se skupini razl. mislečih državljanov opremili izključno z državnimi zastavami. tako bi demonstrirali skupni imenovalec.
— Peter (@peterstrovs) February 27, 2016
Zadnje objave
[Nov posnetek] »Greš lepo na občino, pa vržeš bombo«
18. 4. 2026 ob 23:48
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Križi s križankarstvom
18. 4. 2026 ob 17:00
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10

3 komentarjev
Ihtis
Vsaj en objektiven medij
romanje
Takšnih prispevkov manjka v slovenskih medijih. Prikazani obe strani, objektivno in nepristransko poročanje... pogled v ozadje in odličen komentar na koncu.
Rajko Podgoršek
Čestitke novinarki Tadeji Kreč, ki je šla na teren in prikazala obe strani. Strinjam se s komentarjem uredništva, da je situacija napeta in da moramo ohraniti mirne živce. Je pa težko, ker je stran, ki se sedaj predstavlja za humanitarno in napredno v preteklosti zelo slabšalno in poniževalno komunicirala ter tretirala sodržavljane drugačne politične usmeritve. Mislim, da je v tem največja zamera. Ljudje se preprosto počutijo opeharjene, ponižane in prevarane, če se neka stran prikazuje za humanitarno hkrati pa maha s simboli režima, ki je velikemu delu prebivalstva v polpretekli zgodovini hudo teptal človeške pravice. Hkrati ta stran te ljudi še vedno zaničuje - primer sovražnega govora proti desničarjem ali katolikom.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.