Prva anketa pred 2. krogom: razmerje med kandidatoma ostaja enako. Kako so ankete kazale pred petimi leti

Pred 1. krogom predsedniških volitev so ankete v primeru 2. kroga Borutu Pahorju napovedovale med 50 %  do 60 % podpore, Marjanu Šarcu pa med 20 % in 35 % (ob upoštevanju neopredeljenih).

Podobno razmerje se ohranja tudi sedaj, ko je jasno, da se bomo na volišča izbirati predsednika republike podali še enkrat. Prva anketa po 2. krogu, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila Ninamedia, Borutu Pahorju pripisuje 51,2 %, Marjanu Šarcu pa 34 % podporo.

Tudi med tistimi 15 odstotki, ki še ne vedo, za katerega kandidata bodo glasovali v 2. krogu, ima največ simpatij Borut Pahor (19 %), Marjan Šarec pa je simpatičen 13 % vprašanih. Ostali se o tem ne želijo izjasniti.

Podpora strankam:
Ninamedia je za Večer in Dnevnik izmerila tudi strankarsko podporo in na prvo mesto postavila SD s 14 %, na drugo SDS s 13 %, sledijo SMC 8,3 %, Levica 6,5 %, NSi s 5,3 %, DeSUS s 4,7 %, SLS s 3 % in Zavezništvo 1 %, drugi 0,6 %, ne vem 35 % in ne bi volil 7 %.   

Ankete pred petimi leti: od "zagotova zmaga Türka" do  popolnega preobrata


Takole je pred petimi leti anketa Dela zgolj 3 dni pred 1. krogom grdo zgrešila tako vrstni red kod odstotke podpore pri posameznem kandidatu.


Ob letošnjih napačnih napovedih Ninamedie in Episcentra glede izida 1. kroga volitev pa je treba povedati, da so javnomnenjske agencije razplet povsem napačno napovedale že pred petimi leti, ko so se za predsedniško mesto potegovali aktualni predsednik Danilo Türk ter izzivalca Borut Pahor in Milan Zver.

Tik pred 1. krogom so prav vse agencije napovedale, da bo tisto nedeljo največ glasov dobil Danilo Türk, kateremu dokončno zmago so njihovi analitiki napovedovali v 2. krogu.

Še največ skepse do gladke Türkove zmage je takrat izrazil z Igor Oman z  Episcentra, ki je opozarjal na pomembnost trendov, po katerih Türk precej izgublja. Bil je tudi edini, ki je dopustil "srečanje" Türka in Pahorja v odstotkih, medtem ko so drugi napovedovali med 10 in 20 odstotkov razlike za aktualnega predsednika.

Zmago Danila Türka, najverjetneje že v 1. krogu, pa je pred petimi leti napovedoval Andraž Zorko iz Valicona. Za 24ur.com je izrazil dvom, da se javno mnenje v nekaj dneh tako spreminja, kot kažejo nekatere raziskave, saj so volivci bolj ali manj odločeni.

Spomnimo, v nasprotju z vsemi napovedmi, je Borut Pahor z 41 % dobil že 1. krog volitev. Danila Türka je podprlo 36 %, Milana Zvera pa 24 % volivcev.

Po presenetljivem rezultatu so se pred 2. krogom obrnile tudi anketne napovedi ter Pahorju pripisovale med 60 in 65 % glasov, Danilu Türku pa med 35 in 40 %. Kot vemo, je na koncu zmagal Pahor s 67 % proti 33 %.

KOMENTAR: Uredništvo
Ankete nezanesljive, Pahor je v prednosti, a ni še odločeno
Kot vidimo, tako prejšnje kot sedanje predsedniške volitve ponovno pritrjujejo nekdanjemu ameriškemu veleposlaniku v Sloveniji Josephu Mussomeliju, ki je zanesljivost naših anket primerjal s tistimi v tretjem svetu. Zato jih moramo obravnavati zgolj v smislu grobih trendov in samega vpliva, ki ga imajo na volilno telo - tudi na podlagi anket se namreč volivci odločajo, ali je sploh miselno obiskati volitve ter komu dati glas. Kot vidimo, so predpostavke, iz katerih pri tem izhajajo, mnogokrat napačne in to dodatno generira presenečanja pri volilnem rezultatu. Iščoč vzporednice med predsedniškimi volitvami pred petimi leti in danes je smiselno izpostaviti izjavo nekdanjega Pahorjevega sopotnika Igorja Lukšiča za POP TV, da ima Marjan Šarec domet Danila Türka (mnogo ljudi s takratnega Türkovega štaba tudi sedaj vleče niti v Šarčevi ekipi). To je morda res, če gledamo podporo volivcev v absolutnem smislu. Če pa upoštevamo odstotke tistih, ki pridejo na volišča, pa je zelo pomembno, kako bodo glasovali volivci desne-sredine. Prejšnjič so s podporo Pahorju v drugem krogu izločili osovraženega Türka, tokrat pa jih Janša poziva, naj sploh ne gredo glasovati. Realno gledano je edino Šarčevo upanje za zmago v masovni volilni abstinenci desne sredine, oziroma dokončni pridobitvi tistih predvsem iz najbolj ruralnih območij, ki jim je zaradi lika Serpentinška blizu že sedaj. In naše analize kažejo, da je na mnogih manjših podeželskih voliščih to odigralo svojo vlogo. Volitve tako še niso odločene, slaba tolažba za volivce nekdanje pomladi pa je, da imajo vsaj določeno vlogo pri tem ali bo zmagal kandidat leve-sredine Borut Pahor ali kandidat trde Golobičeve in Kučanove levičarske linije Marjan Šarec. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike