Rasistični belopolti policisti ubijajo nedolžne temnopolte dečke. Kaj tu »ne štima«?

Francijo je v zadnjih letih doletelo nemalo nemirov. Zdi se, da ne rumeni jopiči ne marčevski protesti proti nepriljubljeni pokojninski reformi, pri kateri je vztrajal francoski predsednik Emanuel Macron, ne bodo kos izgredom, ki so v enem tednu povzročili milijardo dolarjev škode. V svojem bistvu so sorodni nemirom v ZDA leta 2020, ki so sledili smrti Georgea Floyda.

Povod za izgrede je bil uboj 17-letnega Nahela Merzouka s strani policista. Mladostnik alžirskih korenin je ukradel avto, a naj bi bil neoborožen, in kljub trditvam policije o samoobrambi je del javnosti na podlagi videoposnetka sklenil, da je šlo za neupravičeno streljanje.

Nemiri torej temeljijo na prepričanju, da je bel francoski policist brez dobrega razloga vzel življenje temnopoltemu mladostniku. Čeprav je mati umrlega dejala, da za njegovo smrt ne krivi policije kot take, temveč posameznika (policista), naj bi v tej zgodbi šlo za demonstracijo  rasizma.

Sistemski rasizem?

Pojem sistemskega rasizma označuje ohranjanje rasističnih družbenih struktur ter prakse in politike, ki znotraj institucionalnega okvirja vzdržujejo določeno raso v privilegiranem položaju na škodo druge rase. Konkretno to pomeni, da naj bi zahodne družbe nezavedno, z institucijami in ukoreninjenimi, a prikritimi rasističnimi predpostavkami iz časa suženjstva, kolonializma nezavedno zatirale temnopolte.

Sistemski rasizem naj bi bil kriv za pogostejši policijski nadzor temnopoltih skupnosti v ZDA in Franciji, po mnenju nekaterih pa tudi za radikalizacijo francoskih muslimanov, ki smo ji bili priča v raznih terorističnih napadih in obglavljenju Samuela Patyja.

Ob tem ni jasno, kako lahko instanco domnevno neupravičene uporabe sile s strani sovražnega policista pripišemo sistemskemu rasizmu. Če je šlo za t. i. zločin iz sovraštva (ang. hate crime), opis kaznivega dejanja ne zahteva sistemskega rasizma; gre za »staromodni« rasizem, ki ga vsi poznamo.

Tudi turški predsednik Erdogan je za francoske izgrede okrivil rasizem, imperializem in kolonializem ter pristavil, da nasilje rodi nasilje. Spomnimo, da suženjstvo še zdaleč ni ekskluzivno bela ali evropska stvar. Konec koncev je imel sužnje tudi Otomanski imperij – in tudi belopolte.

Uokvirjanje

Medijske reprezentacije dogodkov imajo pri oblikovanju javnega mnenja in zgodb, ki se okoli njih spletejo, pomembno vlogo. Izpuščanje informacij neke vrste in poudarjanje drugih ter izbira besed določene naravnanosti – pri izrecno »nepristranskih« medijih – brez dvoma usmerja javno mnenje. Kadar je izbrani okvir koristen, ga radi posvojijo tudi politiki.

Čeprav ne moremo celotne krivde zvaliti na medije, je znano, da je človeški um nagnjen k pristranostim. Zakaj ameriško sodstvo okličejo za nepravično, ko ne obsodi domnevnega rasista, kadar pa se intuicije o rasizmu potrdijo, čez sodni postopek ni pripomb?



Uokvirjanje je razvidno tudi v Wikipedijinih prispevkih. Medtem ko je francoski naslov aktualno dogajanje označil za izgrede, angleška različica govori o protestih.

Floydova smrt leta 2020 je z gibanjem Black Lives Matter ustvarila ozračje, ki je spodbujalo objavljanje številnih drugih posnetkov domnevnega policijskega rasizma (ali neupravičenega nasilja) na družbenih omrežjih in v medijih – s tem pa širjenje zgodbe o (sistemskem) rasizmu.

Takšen je ameriški primer Jacoba Blaka, ki ga je v Kenoshi avgusta 2020 policist Rusten Sheskey 7-krat ustrelil v hrbet. Medijska podoba dogodka je bila precej enotna: »Še en rasistični policist ustrelil neoboroženega Afroameričana.« Skoraj identično je komentiral ameriški predsednik Joe Biden.

Podpredsednica ZDA Kamala Harris je izjavila, da se življenja temnopolte osebe v ZDA ni nikdar tretiralo kot v celoti človeškega. Naomi Osaka, tenisačica haitsko-japonskega porekla in ena najbolje plačanih športnic na svetu, je incident označila za primer genocida črncev s strani policije.

Eden od Atlanticovih piscev je dejal, da si je skoraj nemogoče zamisliti možnost, da bi bilo omenjeno streljanje upravičeno.

A vendar je tožilstvo Sheskeya oprostilo obtožb kaznivih dejanj, saj je bilo na podlagi dokazov razvidno, da se je Blake upiral aretaciji in da se je proti policistu zagnal z žepnim nožem. Policist se naj ne bi predhodno umaknil zato, ker so bili v avtu Blakovi otroci, ki jih je prisilno odvzel materi.

Vem, da (nič) ne vem

Kdor ni strokovnjak za policijsko delo in ne pozna relevantnih dejstev ter konteksta, bo težko ustrezno presojal o takšnih primerih na podlagi enega posnetka. Da je bil omenjeni policist kasneje razglašen za nedolžnega, ni pomagalo – kmalu po tem, ko so Blaka odpeljali rešilci, so se v Kenoshi pričeli hudi izgredi. Ne ljudstvo ne mediji niso želeli počakati.

Protestniki so bili na ulicah tudi ponoči in niso uničevali le zgradb, kjer delujejo institucije sistemskega rasizma, temveč tudi zasebne, recimo manjše trgovine.

17-letni Kyle Rittenhouse naj bi z namenom varovanja tamkajšnje skupnosti prišel na kraj protesta oborožen. Kot vemo, je tisti dan v samoobrambi ustrelil tri protestnike, nato pa je bil deležen podobnega tretmaja kot Sheskey in oklican za rasista. Čeprav ni bil niti on spoznan za krivega, naj bi imel zaradi incidenta in obravnave hude posledice (naj bo njegova odločitev za odhod v Kenosho slaba ali dobra).

Skratka: specifično naravnan okvir je omogočil širjenje neutemeljene in neresnične zgodbe, ki je izhodiščnemu incidentu dodala še drugo tragedijo. In tudi njo uokvirila na podoben način.

Kot pri Blaku in Rittenhousu tudi na samem začetku protestov leta 2020 nismo poznali resnice o Floydovem primeru, čeprav je sodba v tem primeru potrdila intuicije. Tudi zdaj bi bilo preuranjeno soditi, ali je šlo pri Nahelovi smrti za uboj ali umor ali morebiti za (sistemski) rasizem.