Razgreta Slovenija in rekordno vroča Evropa

Termometer v mestu Andújar v južni Španiji je 22. junija opoldne izmeril kar 45,1 stopinje Celzija. Devet dni pozneje je nemška postaja v kraju Möckern Drewitz v zvezni deželi Saška - Anhalt pokazala 41,8 stopinje Celzija in podrla dotedanji absolutni nemški temperaturni rekord 41,2 stopinje Celzija iz leta 2019. Do 5. avgusta je Ljubljana dosegla osmi zaporedni dan z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 stopinjami, kar je največ, odkar Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), državna meteorološka služba, pristojna za spremljanje vremena in podnebja, sistematično meri to vrednost. Meteorologi tega niso pričakovali niti v najbolj pesimističnih scenarijih.

V Sloveniji, Nemčiji, Švici, Avstriji, na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem, Madžarskem, v Ukrajini, Belorusiji, Romuniji in Srbiji padajo temperaturni rekordi eden za drugim. Temperature krepko nad 40 stopinjami zajemajo velik del celine.

4 AUGUST 2026
WRITE DOWN THIS DATE-EUROPE CLIMATIC HISTORY IS REWRITTEN ANEW
Thousands and Thousands of records are being shattered in pieces in Germany,Switzerland,Austria,Czechia,Slovakia,Poland,Slovenia,Croatia,Hungary,Ukraine,Belarus,Romania,Serbia...
Widespread 40Cs
Tbc pic.twitter.com/c4Ja7UiL1Y

— Extreme Temperatures Around The World (@extremetemps) August 4, 2026

Termodinamični kolaps evropskega juga

Svetovna meteorološka organizacija, mednarodna agencija Združenih narodov za meteorologijo, klimatologijo in hidrologijo, ter evropska podnebna služba Copernicus Climate Change Service, ki jo za Evropsko unijo izvaja Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi, sta junij 2026 razglasila za najtoplejši junij v zgodovini meritev za zahodno Evropo in drugi najtoplejši junij za celino kot celoto, takoj za junijem 2019.

Povprečna temperatura nad celotnim evropskim kopnim je znašala 19,14 stopinje Celzija, kar je 1,78 stopinje nad povprečjem primerjalnega obdobja 1991 do 2020. Zahodna Evropa je izstopala še bolj, s povprečjem 20,74 stopinje in odklonom 3,06 stopinje.

Junijski vročinski val podrl deset absolutnih državnih rekordov v EU

Po podatkih ameriškega analitičnega portala Yale Climate Connections, ki povzema ocene priznanega mednarodnega spremljevalca temperaturnih ekstremov Maximiliana Herrere, je samo junijski vročinski val med 22. in 30. junijem v Evropi podrl deset absolutnih nacionalnih rekordov in postavil 420 novih absolutnih rekordov na postajah z najmanj štiridesetletno zgodovino meritev.

Nove rekorde za najvišjo nočno minimalno temperaturo so postavile vse evropske države razen Italije in Grčije. Spodnja preglednica prikazuje izbor rekordnih vrednosti v evropskih mestih poleti 2026.

Atmosferske kupole nad staro celino

Fizikalni motor za vse zgoraj naštete vrednosti je bil isti: vztrajen greben visokega zračnega tlaka v zgornji troposferi, ki so ga meteorologi poimenovali toplotna kupola.

Kupola deluje kot pokrov, pod katerim se zrak zaradi ugrezanja stisne in segreje, medtem ko suh južni tok znad Sahare dodatno dviguje temperature v spodnjih plasteh ozračja. Sistem je bil od konca junija naprej vezan na takoimenovano omega blokado, poimenovano po obliki grške črke omega, ki jo greben visokega tlaka izriše v poteku curkastega toka in ki je vremenski sistem zadržala nepremičnega tudi po deset dni zapored.

Kupola se je med koncem junija in prvim avgustovskim tednom trikrat oblikovala na novo, vsakič na drugem delu celine.

August 4, 2026
Climate Awareness🚩

🌡#Italy is experiencing the 4th heatwave of the summer,+40°C
🌡️WMO warns about new climate extremes in August-October due to #ElNiño
🔥Spokane after the Old Trails Fire, Washington #USA
🌡️Record-low water levels in #Danube due to abnormal heat pic.twitter.com/MdXHTigPwa

— Irene (@irene_makarenko) August 4, 2026

Prva epizoda je konec junija zajela zahodno in srednjo Evropo, od Portugalske do Poljske. Druga se je sredi julija razširila nad Iberski polotok in južno Francijo, kjer so temperature ostale v nizkih do srednjih štiridesetih stopinjah skozi ves mesec. Tretja se je v prvem avgustovskem tednu premaknila proti vzhodu in prekrila prostor od Nemčije do Ukrajine, vključno s Slovenijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Poljsko, Češko in Hrvaško. Slovenija je zato poletje 2026 preživela s tremi zaporednimi vročinskimi valovi, kar je za eno samo sezono neobičajno visoko število.

Slovenija na robu nove temperaturne zgodovine

Agencija Republike Slovenije za okolje je 31. julija na 28 merilnih postajah izmerila nove julijske temperaturne rekorde, na 15 od teh pa so padli tudi absolutni rekordi, torej najvišje vrednosti od začetka meritev na posamezni lokaciji. Junij 2026 je bil na državni ravni za 2,6 stopinje Celzija toplejši od povprečja obdobja 1991 do 2020, kar ga uvršča na peto mesto najtoplejših junijev od leta 1950. Julij je agencija na svoji spletni strani označila kot nadpovprečno vroč in sončen ter skromno namočen mesec.

Tropske noči pod Alpami

Ljubljana je 5. avgusta 2026 dosegla osmi zaporedni dan z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 stopinjami Celzija in s tem presegla dotedanji rekord sedmih zaporednih tako vročih dni, postavljen avgusta 2013. Naraslo je tudi število tropskih noči, torej noči, ko temperatura med 22. uro enega in 22. uro naslednjega dne ne pade pod 20 stopinj Celzija.

Do 3. avgusta je bilo v Kopru zabeleženih 39 tropskih noči, v Vedrijanu 33, v Ljubljani deset. Nenavadno je bilo tudi to, da so tropske noči beležili tudi na visokogorskih postajah nad 1.000 metrov nadmorske višine, kar je bilo pred letošnjim letom zabeleženo le izjemoma.

Slovenski absolutni nacionalni rekord, 40,8 stopinje Celzija iz avgusta 2013 s postaje Cerklje ob Krki, ob nastanku tega članka še ni bil presežen, čeprav so se mu posamezne postaje po državi večkrat približale na manj kot eno stopinjo razlike.

Slovenski nacionalni rekord iz leta 2013 je desetletje veljal za skoraj nedosegljiv prag. 

Ko vročina prehiti gasilce

Povezava med temperaturnimi rekordi in gozdnimi požari ni slikovita, temveč fizikalno neposredna. Vsaka dodatna stopinja nad dolgoletnim povprečjem pospeši izhlapevanje vode iz tal in rastlinja, zniža relativno vlažnost zraka in podaljša obdobje, v katerem je gorivo, torej suha trava, listje in odmrlo rastje, pripravljeno na vžig.

Po podatkih, ki so jih povzeli evropski mediji, je od začetka leta 2026 v približno 1.400 požarih po Evropi zgorelo 435.000 hektarjev gozda in grmovja, kar je približno trikrat več od zgodovinskega povprečja za isto obdobje leta. Najhuje sta bili prizadeti Španija in Francija, kjer je bilo evakuiranih skupno več kot 300.000 ljudi, prve žrtve med gasilci pa so sporočili tudi iz Grčije in Italije.

For anyone who has climate anxiety my advice is this. Read the science & accept it. Once you do that you’ll see how close to death we are & why if our leaders continue to fail we’re screwed. Once you accept the inevitability of our predicament, you’ll be ok & become a protester. pic.twitter.com/mIR9W1QQmt

— Andy #Rejoin #Climatejustice #NHS (@andycorneys) August 4, 2026

Slovenska suša ni prizadela le turističnih ali obalnih regij, temveč je po prvih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije prizadela celotno državo. Najhuje so bili prizadeti Pomurje, Podravje, Primorska in Dolenjska s Spodnjim Posavjem, kjer je škoda pri posameznih kulturah po poročanju RTV Slovenija dosegala tudi do 90 odstotkov pridelka.

Za primerjavo, lansko sušo, ki je bila po obsegu manjša, je država ovrednotila na 42,3 milijona evrov gospodarske škode, prizadela pa je 126 občin in skoraj 37.000 hektarjev kmetijskih površin. Evropska komisija je Sloveniji junija 2026 iz kmetijske rezerve Evropske unije, namenjene blažitvi tržnih motenj in izrednih dogodkov, odobrila 2,8 milijona evrov nadomestila za škodo iz preteklega obdobja, medtem ko celotna letna kmetijska rezerva Evropske unije za tovrstne izredne razmere znaša najmanj 450 milijonov evrov.

Človeške žrtve

Svetovna zdravstvena organizacija je konec junija sporočila, da je Evropa v enem samem tednu zabeležila več kot 1.300 smrti, torej precej več kot prejšnje leto, povezanih z vročino, pri čemer je bilo temperaturam nad 30 stopinj Celzija izpostavljenih več kot 380 milijonov ljudi.

Po oceni spletnega arhiva, Weather On This Day, ki povzema poročanje ameriških in britanskih medijev ter podatke nacionalnih meteoroloških služb, je vročinski val poletja 2026 do sredine julija po vsej Evropi terjal približno 9.900 smrtnih žrtev, a tukaj gre za zgodnjo oceno na podlagi presežne umrljivosti, ki bo v prihodnjih mesecih po analizi podatkov skoraj zagotovo še višja. Stanje se vsekakor dnevno spreminja, predvsem zato, ker vročina ne pojenja. Gre za neuradne podatke, dokler jih ne potrdi WHO in ostale uradne pristojne službe.

Expect above-normal temperatures in the next 3 months.
🔴 indicates likelihood of above-normal surface air temperature in the region; ⚪️ for near-normal; 🔵 for below-normal. Deeper shades reflect higher probability, not temperature intensity.https://t.co/qXWyiuhEvC pic.twitter.com/O9ae9Rx75A

— World Meteorological Organization (@WMO) August 4, 2026

Španija je do sredine poletja poročala o več kot 100 smrtnih žrtvah, neposredno povezanih z vročino, Francija je zabeležila vrsto smrti, med njimi tudi več deset utopitev ljudi, ki so si pred vročino olajšanje iskali v hladnejših rekah, jezerih in morju.

Francija je svoje najvišje opozorilo pred hudo vročino naslovila na kar 49 od 96 celinskih departmajev, torej temeljnih upravnih enot francoske države, primerljivih s slovenskimi upravnimi enotami, kar pomeni, da je bila v najvišji stopnji pripravljenosti skoraj polovica njihovega celinskega ozemlja.

Znanstvena bilanca, gre za izjemo ali za novo stanje

Znanstvena previdnost zahteva ločevanje med enim samim ekstremnim poletjem in dolgoročnim podnebnim trendom. Meddržavni odbor za podnebne spremembe, znanstveno telo Združenih narodov, ki ga poznamo pod kratico IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change), v svojih ocenah dosledno opozarja, da je treba posamezne vročinske valove umestiti v kontekst večletnih povprečij, preden jih je mogoče pripisati izključno segrevanju ozračja zaradi človekovega vpliva.

Analiza, ki jo je povzela ameriška televizijska mreža CNN, je vseeno ocenila, da bi bil junijski vročinski val 2026 brez človeškega vpliva na podnebje praktično nemogoč.

Two European countries have reported new all-time temperature records today. 🥵🥵 In Austria, a temperature of 41.2°C was measured east of Vienna. In Slovakia, the new national record stands at 41.4°C. Temperatures above 40°C are exceptionally rare and represent truly extreme… pic.twitter.com/3SYYkyxkXM

— Ventusky (@Ventuskycom) August 5, 2026

Slovenija v vrsti izjemnih poletij

Po podatkih ARSO se je Slovenija v zadnjih desetletjih segrela za približno dve do dve in pol stopinje Celzija, pri čemer je trend segrevanja najizrazitejši prav poleti.

Med vročinsko najbolj izstopajočimi poletji zadnjih dvajsetih let agencija omenja predvsem leta 2003, 2013, 2022 in 2024. Poletje 2026 se je s tremi zaporednimi vročinskimi valovi, rekordnim nizom vročih dni v Ljubljani in serijo lokalnih absolutnih rekordov po intenzivnosti postavilo ob bok tem letom, dokončna primerjava pa bo mogoča šele po objavi uradnega letnega podnebnega poročila ARSO ter evropskega poročila o stanju podnebja, ki ga vsako leto skupaj pripravita Copernicus in Svetovna meteorološka organizacija.