Ruski analitik: Kremelj bi vplival na Balkan, a v zameno za EU in NATO nima česa ponuditi

Dogajanje v rusko-ameriških odnosih v zadnjih mesecih je popolnoma zgrešeno, bistvena ni Sirija, temveč Ukrajina, kljub vsem naporom pa Rusi v Evropi lahko deloma vplivajo le na razmere na Balkanu, čeprav nimajo ekvivalenta za NATO in EU.


Tako v zanimivem intervjuju za Al Jazeero Balkans pravi znani liberalni politični analitik iz Moskve, novinar neodvisne televizije TV Rain, Konstantin Eggert.

Bumerang vmešavanja v ameriške volitve

Prva tematika v intervjuju so (ne)spremenjeni odnosi med ZDA in Rusijo po izvolitvi Donalda Trumpa. Kot opozori Eggert, se je ukvarjanje Rusije z lanskimi ameriškimi volitvami zaradi nespretnosti obrnilo v praktično nasprotje svojega prvotnega namena.

Oblast v Moskvi je namreč v primeru Trumpove zmage računala na večjo prizanesljivost Washingtona do Moskve. Čeprav moskovski analitik ne trdi, da je prišlo do konkretnega vmešavanja v ameriški predvolilni boj, je dejstvo, da se je poskušalo uradno ali neuradno vzpostaviti stik s Trumpom.

Posledica je toksično vzdušje v celotni ameriški politiki kadar beseda nanese na Rusijo. Slednje sedaj, skupaj z resnično zunanjo politiko nove administracije, kvečjemu omogoča poslabšanje odnosov. Kot kažejo izjave predstavnikov Washingtona in pa predvsem Trumpovo raketiranje v Siriji, bo obveljalo poglavitno načelo: »Lahko sodelujete z nami kot podrejeni partnerji ali pa nas ne ovirajte; v nasprotnem primeru imamo palico.«

Trump verjetno odnosov z Rusijo niti ne jemlje kot najpomembnejših, saj Rusija pač ni gospodarski velikan in je njen BDP denimo podoben tistemu zvezne države New York. Tudi skupna borba proti terorizmu je vprašljiva, saj se Kremelj nikakor ne bo vključil nekam, kjer bi ga smatrali za podrejenega.

Eggert tudi poudari, da za ameriško-ruske odnose trenutno niti ni bistvena Sirija, temveč Ukrajina. Tudi če Rusija pomaga Asadu ostati na oblasti, ne more »faktično« vplivati na bližnjevzhodno situacijo, medtem ko je v Ukrajini v igri pravo rusko prebivalstvo.

Rusija želi vpliv na Balkanu, a kaj naj ponudi

Nato se intervju dotakne tematike ruskega vpliva na Balkanu. Ruski analitik meni, da ima Moskva trenutno sicer lahko določen vpliv na dogajanje na Balkanu, saj je ta še vedno dokaj nestabilen in politično nerazvit – v evropskih državah z razvitimi in trdnimi institucijami ima ta vpliv bistveno manjši doseg.

Vendar je dejstvo, da Rusija ne glede na trud (sploh v Srbiji in njeni okolici) pravzaprav Balkanu ne more ponuditi resnih koristi razen morda lažjega dostopa do nekaterih energentov. Članstvo v EU in NATU ima jasne prednosti, sploh gospodarske, in je kljub nekaterim težavam dosti bolj atraktivno. Tako je bodoča smer Balkana kljub vsemu verjetno v Evropo, vprašanje je le, kako hitro bo integracija potekala.

Slabši obeti za Kremelj

Eggert nato opozori še, da se trenutno notranjepolitična situacija v Rusiji s stališča Putinove administracije počasi, a vztrajno slabša. Gospodarsko stanje v državi je slabo, zahodne sankcije imajo svoj efekt in ljudje postajajo nezadovoljni.

To se je pokazalo tudi v nedavnih protestih proti korupciji in represiji, kjer so svoj prostor dobili tudi mladi, ki so za svojega vzeli vodjo protestov Alekseja Navalnija. Oblast ne more nadzirati vseh medijev in ljudje se čedalje bolj zavedajo, da bo do izboljšanja gospodarskega stanja težko prišlo brez liberalizacije političnega prostora.

Ker so v Rusiji 2018 na sporedu volitve, Kremlju pa zmanjkuje adutov za krepitev javne podobe, Eggert ne izključuje kakšne eskalacije konflikta v Ukrajini oz. zunanjepolitičnega presenečenja.