S. Barbara Peterlin: Verjamem v čudeže

Pogovor z redovnico s. Barbaro Peterlin, ki že 15 let pomaga brezdomcem v Kijevu, nam ponuja izjemen vpogled v mučne razmere, v katerih so se znašli Ukrajinci v vojni, ki jo je začela Rusija.

Uvodoma spoznamo mladenko iz Domžal, ki je sledila notranjemu klicu, se odpovedala svoji družini in stopila v red sester Marijine čudodelne svetinje z močnim motivom, da bo pomagala pomoči potrebnim. Po izobrazbi diplomirana medicinska sestra je bila že kot redovnica zaposlena v UKC Ljubljana, potem pa je več let skrbela in ob slovesu spremljala ostarele primorske duhovnike v njihovem domu v Šempetru pri Gorici.

Ukrajina je bila zanjo poseben izziv. Kako se posvetiti zanemarjenemu brezdomcu, ga umiti in nahraniti, kako nagovoriti vojaka, ki je v vojni ostal brez nog, kako spremljati otroke s posebnimi potrebami? Vse to in še več je poslanstvo s. Barbare in njenih sosester Marte, Veronike in Jožice, ki izhaja iz globoke vere, da je v vsakem pomoči potrebnem človeku treba videti Jezusa.

To v intervjuju poudarja s. Barbara, ki je doživela vse velike spremembe v Ukrajini. Najprej vstajo na Trgu neodvisnosti leta 2013, ki je prinesla veliko upanje, zlasti med mladimi, in potem ruski napad 23. februarja 2022, ko so sredi noči začele padati rakete in so tudi sestre zapustile prestolnice ter se umaknile v Zakarpatje. Po letu dni so se vrnile v Kijev, »oborožene« s humanitarno pomočjo, ki se je začela stekati iz Slovenije, ter neomajno voljo, da bodo še naprej pomagale najbolj prizadetim. Poleg dela z brezdomci, prizadetimi otroki in ranjenci so svojo dejavnost usmerile tudi v obnovo hiš za družine, ki so izgubile dom. S. Barbara spregovori o globoki travmatiziranosti ukrajinskega naroda po ruski agresiji, saj so Ukrajinci že prej trpeli huda preganjanja in veliko lakoto še v času Sovjetske zveze.

Ob koncu zanimiva sogovornica pokaže, kako se trudijo preživeti in tudi s humorjem razbijati mučno ozračje, ki ga ustvarja dolgotrajna vojna. S. Barbara pove, da verjame v čudeže, da jih je veliko že doživela, zato je upanje na mir močno in neomajno.