Skandinavija se vse bolj pripravlja na vojno. Bo naslednja vojna potekala na Arktiki?

Ustvarjeno s pomočjo UI.
POSLUŠAJ ČLANEK

Švedska je država, ki je do leta 2022 vzdrževala skrbno 75-letno strategijo miroljubne neuvrščenosti do Nata. A z ruskim napadom na Ukrajino se je to spremenilo. Skandinavija se sedaj vse bolj pripravlja na vojno. Je ta neizogibna?

Za skandinavske sosede Rusije je obsežna invazija na Ukrajino zmotila hladno računico nevtralnosti. Lani je Finska postala najnovejša članica Nata, kmalu ji bo sledila tudi Švedska. Ta nova severna zavezništva pa spreminjajo geopolitično ravnovesje moči v regiji. In tako kot taleči se arktični led odpira nove vire in poti za svetovno gospodarsko konkurenco, izpostavlja tudi nove obrambne ranljivosti, poroča Foreign Policy. 

»Nizke napetosti na skrajnem severu«: tako so svetovni voditelji in analitiki naslavljali obdobje relativne polarne stabilnosti po hladni vojni. V zadnjih nekaj desetletjih so dvostranski in mednarodni sporazumi med Rusijo in drugimi arktičnimi državami poudarjali skupno varnost na severu ter znanstvene in varnostne interese. Toda po obsežni ruski invaziji na Ukrajino so ti dogovori hitro razpadli. Marca 2022 je Arktični svet, forum med osmimi arktičnimi državami, prekinil pogovore. 

Septembra 2023 je Rusija zapustila manjši Barentsov evro-arktični svet z Norveško, Finsko in Švedsko – z besedami, da so skandinavske države »ohromile« sodelovanje. Februarja 2023 je Rusija spremenila svojo politiko glede Arktike in poudarila nova zavezništva z drugimi državami BRICS, zlasti s Kitajsko. Tisti mesec je tudi prekinila sodelovanje v New START, zadnjem preostalem sporazumu o nadzoru jedrskega orožja med ZDA in Rusijo. 

Če si bližje pogledamo pretekla desetletja, bomo videli rusko strategijo za Arktiko, ki natančno sledi njeni globalni agendi, pravi Rasmus Bertelsen z Arktične univerze v Tromsu. Leta 2007 je govor ruskega predsednika Vladimirja Putina na münchenski varnostni konferenci odločno zavrnil globalni red stabilnosti po koncu hladne vojne pod vodstvom ZDA. Istega leta je Rusija izvedla svoj prvi kibernetski napad na Estonijo in podala drzno ozemeljsko zahtevo Arktike z zasaditvijo ruske zastave na morsko dno pod severnim polom. Putin je militarizacijo osredotočil tudi na skrajni sever. Od leta 2014, ko je Rusija priključila Krim, je Rusija vztrajno povečevala severno floto jedrskih podmornic, površinskih ladij, raketnih objektov, zračnih flot in radarskih postaj. Danes je največje rusko vojaško oporišče na polotoku Kola, ki meji na Norveško in Finsko, kjer preizkušajo tudi nove hiperzvočne rakete in dron z jedrskim torpedom. In čeprav je bilo približno 80 odstotkov ruskih severnih kopenskih sil napotenih v Ukrajino, njene zračne in pomorske sile ostajajo nedotaknjene. 

Bo naslednja vojna potekala na Arktiki? 

A strokovnjaki se strinjajo, da je severni konflikt v polnem obsegu malo verjeten. Kot opozarja Michael Paul, višji sodelavec za varnostno politiko na Nemškem inštitutu za mednarodne in varnostne zadeve, sama ruska vojaška zmogljivost in gospodarski viri, ki povečujejo napetosti na Arktiki, prav tako odvračajo resnično stopnjevanje. Na severu ima Rusija preprosto preveč za izgubiti: ogromna ozemeljska masa in obsežni viri fosilnih goriv sta glavni trditvi za njeno identiteto svetovne velesile. In za razliko od primerov Ukrajine in Krima Putin nikoli ni javno omenjal vrnitve Finske, ki je leta 1917 razglasila neodvisnost od Rusije, niti ni govoril o dostopu do Atlantika prek Norveške. 

Paul pravi, da ima Kremelj interes ohranjati »nizko stopnjo napetosti« na severu. Do sedaj je to pomenilo hibridno vojskovanje: taktike »sive cone«, ki jih je težje izslediti ali pripisati. Na primer novembra 2023, potem ko je zaradi velikega porasta prosilcev za azil Finska postala prva soseda, ki je zaprla svojo mejo z Rusijo, je finski premier Petteri Orpo potezo označil za »instrumentalizirano priseljevanje«; torej maščevanje za vstop v Nato. Rusija je obtožbe zanikala.  

Na morju je potencialno agresijo še težje izslediti. Aprila 2021 in januarja 2022 so bili kabli iz optičnih vlaken, ki povezujejo otočje Svalbard z norveško celino, skrivnostno pretrgani. Pozneje so podatki o sledenju plovil v obeh primerih razkrili, da so ruske ribiške ladje pred poškodbo večkrat prečkale kable. 

»To je eno glavnih vprašanj, ki se trenutno zastavljajo: Kako se branimo pred napadi na kritično podmorsko infrastrukturo?« opozarja Marisol Maddox, višja analitičarka za Arktiko na Polarnem inštitutu Mednarodnega centra za znanstvenike Woodrowa Wilsona v Washingtonu, DC: »Ni bilo niti enega primera resnih posledic. Na tej točki je lekcija, ki se je Rusija uči, ta, da se jim lahko izognejo.« 

Poleg tega nedavni strateški dokumenti administracije Joeja Bidna ne kažejo visoke prioritete regije v smislu obrambe, poroča Center za strateške in mednarodne študije (CSIS). Ameriška nacionalna obrambna strategija bežno omenja Arktiko in je previdna: »Dejavnosti in položaj ZDA na Arktiki je treba umeriti, saj ministrstvo ohranja svojo osredotočenost na indo-pacifiško regijo.« 

CSIS tako ugotavlja, da obstajajo posredni, lažji načini za izboljšanje varnosti na Arktiki: zdi se, da je učinkovita uvedba režima sankcij v zvezi z računalniškimi čipi z dvojno rabo eden od načinov za zmanjšanje konvencionalne ruske grožnje na Arktiki, ki ne vključuje napotitve ameriških vojaških sredstev ali osebja v to regijo. Vseeno pa strategija ZDA za Arktiko obljublja, da se bo osredotočila na »izgradnjo odpornosti kritične infrastrukture«, vključno pred kibernetskimi napadi. 

Kot je za New York Times dejal Troy Bouffard, direktor Centra za varnost in odpornost na Arktiki na Univerzi Aljaske v Fairbanksu, bi zlom v odnosih, ki ga je povzročila ruska invazija na Ukrajino, lahko odprl vrata številnim prihodnjim težavam, o katerih je trenutno mogoče le ugibati. Čeprav na Arktiki konflikt ni neizogiben, lahko pride do trenj glede tega, kako Rusija upravlja globokomorske vode, ali sporov glede podmorskega raziskovanja. Združene države morajo zato biti pripravljene pomagati severnoevropskim zaveznikom, ki si delijo negotovo prihodnost z Rusijo v arktičnih plovnih poteh. 

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike