Slovenci smo dobri kupci avtomobilov, sploh "domačih"
Dejstvo je, da Slovencem v povprečju avto veliko pomeni in da smo dobri kupci avtomobilov. Verjetno ste že kdaj bili na avstrijskem Koroškem ali pa Štajerskem in opazovali vozni park, ki ni bil bistveno boljši od našega, če ne celo slabši. No, BDP na prebivalca Avstrije je dober 2-kratnik slovenskega in povprečna avstr. plača za 60 % višja.
Poskusili smo potegniti nekaj ugotovitev iz statistike prodaje osebnih avtomobilov pri nas in v Evropi, predvsem kar se tiče zadnjih let.
S prodajnimi številkami in blagovnimi znamkami se ukvarja predvsem Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici, medtem ko Statistični urad RS hrani podatke o vseh registracijah vozil. Kot povsod po svetu je tudi pri nas stanje avtomobilskega trga eden najbolj zgovornih kazalcev gospodarskega stanja države.
Po podatkih Trgovinske zbornice je bilo lani prodanih nekaj več kot 63.000 novih osebnih avtomobilov, kar pa vključuje tudi avtomobile, sicer namenjene v tujino, ki jih naj bi bilo do 30 %. To je 6,7 % več kot leta 2015 in več, kot so novih avtov prodali denimo na Hrvaškem (ki ima 4,3 mio prebivalcev). V Evropi je bila ta rast v povprečju 7,2 %. Te številke so bile tudi eden od razlogov za organizacijo ljubljanskega avtomobilskega salona.
To na splošno pomeni drugo leto rasti po upadih ali pa stagnaciji v kriznih letih. Rekordno je bilo kakopak leto 2008 z 71 tisoč prodanimi avtomobili, rekordno nizko v zadnjih letih pa 2012 s slabih 50 tisoč. V Evropi sicer beležijo skupno rast že zadnja 3 koledarska leta.
Zelo zanimivo je, da se je v prvih dveh mesecih letos prodaja novih avtomobilov v Sloveniji povečala za kar 14,8 %, medtem ko v Evropi za »le« 6,8%, o čemer so pred kratkim pisale tudi Finance.
Ob tem je v Sloveniji zelo močan tudi trg rabljenih avtomobilov, kjer naj bi se letno prodalo med 130.000 in 140.000 vozil; okrog 25 tisoč teh se uvozi iz tujine. Najbolj iskani so 3 do 4 leta rabljeni družinski avtomobili na dizelski pogon.
Če pogledamo velikost evropskih avtomobilskih trgov in pa tržne deleže, je daleč največji igralec Nemčija. Po podatkih ACEA, evropskega združenja avt. proizvajalcev, je bilo v Nemčiji v prvih dveh mesecih 2017 prodanih 485 tisoč novih avtomobilov, kar je 130 tisoč več kot v 60-milijonski Italiji, kjer očitno tudi veliko dajo na »imidž«. Šele tretja po vrsti je Francija, četrta pa z »le« 257 tisoč VB, ki ima sicer ene najvišjih dajatev v cestnem prometu na svetu.
Velika neznanka in tudi element strahu v gospodarskih krogih v prihodnjih dveh letih je brexit. Podjetje LMC Automotive tako za letos evropskemu trgu napoveduje le 1,8 % rast, britanskemu trgu pa nekajodstotni padec.
Bolj gotove kot evropske so napovedi za prvi dve svetovni tržišči. Kitajski trg, ki raste daleč najhitreje in je največji, bo ta primat ohranil - lani so denimo prodali 23 milijonov avtomobilov. Za njim je z okoli 17 milijoni ameriški trg, kjer pričakujejo upočasnitev že sicer zmerne rasti, tudi zaradi cen nafte.
Če pogledamo strukturo slovenskega trga, opazimo veliko razlik v primerjavi z evropskim. Najpomembnejša proizvajalka je sicer povsod Nemčija in znamka z največjim deležem Volkswagen, v Evropi kar 25 %.
Medtem ko drugouvrščeni Renault na evropski ravni zaostaja za več kot tretjino, je v Sloveniji ta zaostanek bistveno manjši. Tudi najbolj prodajan model pri nas je še vedno clio, pri čemer ima verjetno pomembno vlogo njegova »domačnost«.
Zanimivo je, da je v Sloveniji po prodaji trdno na tretjem mestu Škoda s skoraj 10-ostotnim deležem. V Evropi je tretji Ford, v Slovenij šele peti. Tako evropsko kot pri nas je na 4. mestu Opel, kmalu mu sledi Peugeot. V Sloveniji je delež prestižnih nemških znamk neprimerno nižji kot v evropskem povprečju, kar bo mogoče koga kar presenetilo.
Poskusili smo potegniti nekaj ugotovitev iz statistike prodaje osebnih avtomobilov pri nas in v Evropi, predvsem kar se tiče zadnjih let.
S prodajnimi številkami in blagovnimi znamkami se ukvarja predvsem Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici, medtem ko Statistični urad RS hrani podatke o vseh registracijah vozil. Kot povsod po svetu je tudi pri nas stanje avtomobilskega trga eden najbolj zgovornih kazalcev gospodarskega stanja države.
Odlične številke zadnjih dveh let
Po podatkih Trgovinske zbornice je bilo lani prodanih nekaj več kot 63.000 novih osebnih avtomobilov, kar pa vključuje tudi avtomobile, sicer namenjene v tujino, ki jih naj bi bilo do 30 %. To je 6,7 % več kot leta 2015 in več, kot so novih avtov prodali denimo na Hrvaškem (ki ima 4,3 mio prebivalcev). V Evropi je bila ta rast v povprečju 7,2 %. Te številke so bile tudi eden od razlogov za organizacijo ljubljanskega avtomobilskega salona.
To na splošno pomeni drugo leto rasti po upadih ali pa stagnaciji v kriznih letih. Rekordno je bilo kakopak leto 2008 z 71 tisoč prodanimi avtomobili, rekordno nizko v zadnjih letih pa 2012 s slabih 50 tisoč. V Evropi sicer beležijo skupno rast že zadnja 3 koledarska leta.
Zelo zanimivo je, da se je v prvih dveh mesecih letos prodaja novih avtomobilov v Sloveniji povečala za kar 14,8 %, medtem ko v Evropi za »le« 6,8%, o čemer so pred kratkim pisale tudi Finance.
Ob tem je v Sloveniji zelo močan tudi trg rabljenih avtomobilov, kjer naj bi se letno prodalo med 130.000 in 140.000 vozil; okrog 25 tisoč teh se uvozi iz tujine. Najbolj iskani so 3 do 4 leta rabljeni družinski avtomobili na dizelski pogon.
Dogajanje po Evropi in svetu
Če pogledamo velikost evropskih avtomobilskih trgov in pa tržne deleže, je daleč največji igralec Nemčija. Po podatkih ACEA, evropskega združenja avt. proizvajalcev, je bilo v Nemčiji v prvih dveh mesecih 2017 prodanih 485 tisoč novih avtomobilov, kar je 130 tisoč več kot v 60-milijonski Italiji, kjer očitno tudi veliko dajo na »imidž«. Šele tretja po vrsti je Francija, četrta pa z »le« 257 tisoč VB, ki ima sicer ene najvišjih dajatev v cestnem prometu na svetu.
Velika neznanka in tudi element strahu v gospodarskih krogih v prihodnjih dveh letih je brexit. Podjetje LMC Automotive tako za letos evropskemu trgu napoveduje le 1,8 % rast, britanskemu trgu pa nekajodstotni padec.
Bolj gotove kot evropske so napovedi za prvi dve svetovni tržišči. Kitajski trg, ki raste daleč najhitreje in je največji, bo ta primat ohranil - lani so denimo prodali 23 milijonov avtomobilov. Za njim je z okoli 17 milijoni ameriški trg, kjer pričakujejo upočasnitev že sicer zmerne rasti, tudi zaradi cen nafte.
Slovenski trg po znamkah
Če pogledamo strukturo slovenskega trga, opazimo veliko razlik v primerjavi z evropskim. Najpomembnejša proizvajalka je sicer povsod Nemčija in znamka z največjim deležem Volkswagen, v Evropi kar 25 %.
Medtem ko drugouvrščeni Renault na evropski ravni zaostaja za več kot tretjino, je v Sloveniji ta zaostanek bistveno manjši. Tudi najbolj prodajan model pri nas je še vedno clio, pri čemer ima verjetno pomembno vlogo njegova »domačnost«.
Zanimivo je, da je v Sloveniji po prodaji trdno na tretjem mestu Škoda s skoraj 10-ostotnim deležem. V Evropi je tretji Ford, v Slovenij šele peti. Tako evropsko kot pri nas je na 4. mestu Opel, kmalu mu sledi Peugeot. V Sloveniji je delež prestižnih nemških znamk neprimerno nižji kot v evropskem povprečju, kar bo mogoče koga kar presenetilo.
Zadnje objave
Levi teater v polnem teku: zahteva po razrešitvi Stevanovića obsojena na neuspeh
28. 7. 2026 ob 14:59
Cerkvi sv. Jožefa v Soči podarili kip duhovnika in domoljuba Jakoba Aljaža
28. 7. 2026 ob 14:58
Slovenci o sebi, tujci o nas
28. 7. 2026 ob 6:00
Pačnik po prejemu obtožnice: Za to deželo sem pripravljen iti v zapor
28. 7. 2026 ob 0:21
Ekskluzivno za naročnike
Slovenci o sebi, tujci o nas
28. 7. 2026 ob 6:00
Med fikcijo in resnico
27. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.