Slovenija drsi: največji porast brezposelnosti v EU bi moral biti rdeči alarm za vlado

Eurostat je objavil najnovejše podatke o brezposelnosti v Evropski uniji in Slovenija tokrat izstopa tam, kjer ne bi smela. Medtem ko EU povprečje ostaja razmeroma stabilno, smo v Sloveniji doživeli izrazit in neprijeten preobrat. Od novembra 2024 do novembra 2025 se je stopnja brezposelnosti dvignila s 3,5 % na 5,0 %. To pomeni porast za 1,5 odstotne točke, kar je največji skok med državami EU. Slovenijo je po stopnji brezposelnosti prvič prehitela Hrvaška.

Vlada poglablja krizo

Slovensko gospodarstvo je v zadnjem letu dobilo dvojni udarec: ohladitev povpraševanja na ključnih izvoznih trgih, predvsem v Nemčiji, je zmanjšala naročila slovenskim podjetjem. Namesto da bi vlada v takem trenutku gospodarstvu pomagala, ga je dodatno obremenila, tudi s parafiskalnimi dajatvami, z birokratskimi zahtevami ter nepredvidljivimi ukrepi. Posledica? Podjetja ustavljajo investicije, zamrznejo zaposlovanja in se selijo v tujino.

Politična gesta, ekonomski udarec

Med ukrepi, ki so dodatno obremenili podjetja, sta bila tudi obvezna božičnica in prispevek za dolgotrajno oskrbo. Namesto da bi bila božičnica (oz. zimski dodatek) nagrada za uspešnost, je postala zakonska obveza – ne glede na poslovne rezultate. Podjetja so bila prisiljena izplačati dodatke četudi jih niso zmogla pokriti. Rezultat? Odpuščanja, zamrznitev zaposlovanj, selitev dejavnosti v tujino. Božičnica je bila politično všečna, a ekonomsko škodljiva. Dolgotrajna oskrba pa je tako še vedno neurejena, le denar se zbira zanjo.

Podjetja bežijo – Hrvaška, Avstrija, Madžarska

Ko se naročila zmanjšujejo, bi morala država olajšati stroške dela in pospešiti postopke. Namesto tega so stroški dela, administrativna tveganja in davčni pritiski visoki. Podjetja se zato ne odločajo le za zamrznitev zaposlovanja ali odpuščanja, temveč za selitev dejavnosti v države z ugodnejšim okoljem. Slovenija izgublja delovna mesta, investicije in razvoj – in to zaradi lastne politike. Odločitev za selitev je pogosto posledica razmerja med stroški dela, birokracijo in parafiskalnimi obremenitvami, ki podjetjem zmanjšujejo konkurenčnost.

Manjkajoči del razprave: kateri sektorji so prizadeti

Obdavčitev dela se v zadnjem letu ni bistveno spremenila, brezposelnost pa je eksplodirala. To pomeni, da so v ozadju še drugi dejavniki. Podjetja zaposlujejo, ko imajo naročila – ne zgolj, ko so davki nižji. Slovenija ima visoko obdavčitev dela, zlasti pri srednjih in višjih plačah, kar zmanjšuje neto prejemke in slabša konkurenčnost. A trditi, da je to edini razlog za porast brezposelnosti, je zavajajoče. Tu so še:

• Globalne negotovosti – Geopolitična tveganja, nihanje cen energentov in motnje v dobavnih verigah povečujejo previdnost podjetij pri investicijah in zaposlovanju.
• Demografski trendi – Starajoča se populacija in pomanjkanje kadrov v določenih profilih povzročata neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.
• Tehnološke spremembe – Avtomatizacija in digitalizacija zmanjšujeta potrebo po nekaterih poklicih, hkrati pa ustvarjata povpraševanje po novih znanjih.
• Upad povpraševanja na izvoznih trgih – Slovenija je izvozno usmerjena, zato padec naročil iz tujine hitro vpliva na domače zaposlovanje.
• Ciklični premiki v gospodarstvu – V obdobjih ohlajanja podjetja najprej ustavijo nova zaposlovanja, nato pridejo še odpuščanja.

Zakaj se brezposelnost veča?

Razlika med bruto in neto plačo je prevelika; delavec dobi manj, podjetje pa ima visok strošek, kar zmanjšuje motivacijo za zaposlitev. Preveč časa gre za birokracijo: evidence, obrazce in postopke; to draži poslovanje in zmanjšuje produktivnost. Pogoste spremembe pravil in nejasnosti povečajo tveganje, zato podjetja odlašajo z investicijami in zaposlovanjem.

Poleg davkov podjetja bremenijo še številne 'skrite' dajatve, takse in obvezna plačila ter dodatne obveznosti poročanja, ki se kopičijo iz leta v leto. To v praksi občutno zvišuje stroške poslovanja in zmanjšuje pripravljenost na investicije ter zaposlovanje, je pa dokaj neopazno, saj je razpršeno po oddelkih in institucijah.

Predlogi ekonomistov: vlada jih ignorira

Kaj pa bi izboljšalo pogoje in s tem omogočilo podjetjem, da ostajajo pri nas, širijo svoje dejavnosti in zaposlujejo?

• Znižanje stroškov dela bi povečalo zaposlovanje in konkurenčnost.
• Ukrepi za lažji dostop do tujih trgov, zavarovanje poslov in promocija slovenskih izdelkov.
• Hitrejši postopki in manj administracije bi pomenili nižje stroške za podjetja.
• Vlaganje v opremo, organizacijo dela in znanje bi omogočilo trajno rast plač. 
• Podpora raziskavam, razvoju in startupom ustvarja delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. 
• Boljša povezanost šolstva z realnimi potrebami podjetij. 
• Ciljani programi za hitro vključitev brezposelnih: usposabljanja, subvencije, karierna podpora.
• Višje neto plače brez dodatnega stroška za delodajalca, ko delavec prejme več, podjetje pa ni kaznovano.
• Z večjo konkurenčnostjo gospodarstva bi lažje zadržali strokovne kadre in tekmovali s sosednjimi državami.
• Če bi bil strošek dodatne zaposlitve nižji, bi podjetja prej širila ekipe in prevzemala več naročil.

Če želimo, da ljudje ostanejo v Sloveniji, morajo od dela dostojno živeti. Če želimo, da podjetja zaposlujejo, jih ne smemo kaznovati. Sistem mora nagrajevati uspeh – ne pa ga administrativno omejevati.

Čas je za obrat – takoj

Če vlada ne bo takoj spremenila smeri, bo rast brezposelnosti postala posledica domače politike, ne zgolj zunanjih razmer. Namesto razbremenitve dela in odprave birokratskih ovir vlada podjetjem otežuje delo z dodatnimi obremenitvami in nepredvidljivostjo, kar neposredno duši investicije in zaposlovanje. Za izgubljena delovna mesta in selitev dejavnosti čez mejo bo zato vse težje kriviti razmere v Evropi – odgovornost bo doma. Zato je zelo pomembno, kdo nas bo vodil naslednja štiri leta.