Slovenski levičarji za zgled boja proti koronavirusu postavljajo državo, kjer kršitelje ukrepov pošiljajo v zapor

Blaž Čermelj
Vir: Pixabay
Pri boju z novim koronavirusom seveda obstajajo bolj ali manj uspešne države. Nekatere so se na krizo odzvale odlično, kot na primer Južna Koreja in Tajvan, kjer so okužbe odlično obvladovali že od samega začetka. Za to je kriv predvsem izbruh virusa SARS leta 2003, med katerim sta se ti dve državi odlično pripravili na takšne primere. Pogoj za njihov uspeh je strog nadzor nad migracijami v državo ter dosledno sledenje stikov okuženim.

Slovenski mediji pa v zadnjem času v izrazito pozitivnem kontekstu omenjajo še dve državi, ki jima je po začasnem neuspehu uspelo zmanjšati število okuženih ter virus tako rekoč eliminirati iz države. Težava pa je v tem, da navdušenje medijev in politike hitro splahni, ko kdo predlaga, da bi začeli strogo izvajati njihove ukrepe. Ti so namreč izjemno strogi oziroma, kot bi jih označili pri nas, represivni. Ob njihovem kršenju pa lahko pristanete tudi v zaporu.

Stroga politika Jacinde Ardern


Tako kot številne druge države je tudi Nova Zelandija pandemijo pričakala nepripravljena. Tudi tam je število okužb po prvih zaznanih primerih eksponentno naraščalo ter 2. aprila doseglo do takrat rekordnih 89 na novo potrjenih dnevnih okužb.

Država pod vodstvom leta 1980 rojene premierke Jacinde Ardern se je odzvala s strogimi ukrepi, med katerimi ljudje nekaj časa tako rekoč niso smeli iz stanovanj. Pri tem ni bilo šale, saj je pri njihovem izvajanju policiji pomagala tudi vojska.



V državi je danes malo primerov okužb, njihovo povprečje znaša približno 4 primere na dan. Ti primeri so večinoma omejeni na vrnitve njihovih državljanov iz tujine. Ti morajo ob prihodu v obvezno 14-dnevno karanteno. Izjema so potovanja v Avstralijo, kjer prav tako veljajo izjemno strogi varnostni ukrepi. Cilj države tako ni sobivanje z virusom, temveč njegova eliminacija. Zato se že ob prvi okužbi, ki nima jasnega izvora okužbe, v mestih uvedejo strogi varnostni ukrepi, kot je nošnja mask tako na prostem kot v javnih prostorih. Ko se je en sam takšen primer avgusta lani zgodil v mestu Auckland, so oblasti že tako stroge varnostne ukrepe še poostrile, ljudje v tem 1,5 milijonskem mestu so tako morali neprestano beležiti svoje stike, na javnih krajih pa nositi maske.

Za podobno stroge ukrepe so se oblasti odločile tudi februarja letos, ko so po treh zaznanih primerih brez oklevanja ustavile javno življenje v tem mestu, njegovi prebivalci pa so morali biti teden dni doma.



Da ukrepi niso bili le mrtva črka na papirju, so poskrbeli sodni organi. Letni statistični podatki so tako pokazali, da se je v sodnih postopkih zaradi kršenja omejitev na Novi Zelandiji znašlo 660 ljudi. Četrtina je bila oproščenih, približno 460 jih je bilo tudi obsojenih. Od tega 85 na različno dolge zaporne kazni, 43 odstotkov pa na hišni pripor oziroma na družbeno koristno delo.

Po dosedanjih podatkih v Sloveniji zaradi kršenja zaščitnih ukrepov ni bil obsojen še nihče.

Uspehi portugalske socialistične vlade


Še meseca januarja je bilo portugalsko zdravstvo tik pred zlomom. Situacija je bila tako resna, da je država zaprosila za pomoč tuje zdravstvene delavce in v začetku februarja je v državo prišla pomagat ekipa nemških zdravstvenih delavcev. Samo januarja je za posledicami okužbe umrlo 5.576 ljudi.

Zato je portugalska vlada, ki jo vodi socialist António Luís Santos da Costa, 15. januarja uvedla stroge varnostne ukrepe. Obvezna je postala uporaba zaščitnih mask, prebivalci pa so se smeli zunaj gibati zgolj iz tehtnih razlogov, kot so nujni nakupi, rekreacija ali pot do službe. Delo od doma je postalo obvezno do konca leta. Odpovedani so vsi leti iz Brazilije in Združenega kraljestva, potniki iz rdečih držav pa morajo v obvezno 14-dnevno karanteno.

Uspeh strogih ukrepov ni izostal. Portugalska ima danes najnižje število okužb med evropskimi državami, le okrog 40 tedensko na 100.000 prebivalcev. Medtem je število okužb v Sloveniji več kot desetkrat višje.

Zaradi stabilnih razmer se bodo po koncu velikonočnic počitnic v šolske klopi lahko vrnili tudi predhodno testirani srednješolci.

Nad kršitelje ukrepov o prepovedi zbiranja z vodnim topom in solzivcem


Precej živahno je bilo prvega aprila tudi v Bruslju, kjer je policija odločno ukrepala proti približno 2.000 mladim, ki so organizirali zabavo v enem od mestnih parkov. Pri tem policisti niso poznali nobenih milosti, tako kar se tiče uporabe vodnega topa kot tudi solzivca. Na spletu pa lahko najdemo tako posnetke odločnih policistov kot preplašenih policijskih konjev, ki so se brez jezdecev prebijali skozi mesto nazaj v svoje staje.





KOMENTAR: Blaž Čermelj
Če vladajo pravi, so ukrepi v redu, če ne, pa fašizem
Naravnost groteskno je postalo, kako predvidljivo so obravnavani varnostni ukrepi za boj proti novemu koronavirusu v različnih državah. Po eni strani so svetel zgled, a če jih skuša kdo kopirati in prenesti v Slovenijo, v hipu postanejo najhujši fašizem. Tako je pri nas nastala cela afera v zvezi s samotestiranjem dijakov (v kar jih nihče ne sili), medtem pa lahko v slovenskih medijih le nekaj klikov stran preberemo, da bodo recimo na Portugalskem po zaključku velikonočnih počitnic testirali vse dijake. Torej že otroke stare od 11 do 12 let (imajo 8-letne srednje šole). Zagovarjanje ukrepov pa je tako v medijih kot pri politikih postalo predvsem stvar političnega konteksta. Ob tem je jasno: strogi ukrepi delujejo, slovenski pa navedenim zgledom z Nove Zelandije in Portugalske (kjer vladata socialdemokratski vladi) ne pridejo niti blizu. Prav tako v Sloveniji policija ne sme preganjati zabav v zasebnih prostorih. Takšna zabava je bila med drugim usodna za politično kariero madžarskega poslanca v EP Józsefa Szájerja. Kljub temu so ukrepi slovenske vlade "fašistični". Verjetno se strinjate, da je že skrajni čas, da se takšno zmerjanje ustavi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Vrnil se je v Očetovo hišo
  • 22. 04. 2025
papež Frančišek
Umrl je papež Frančišek
  • 21. 04. 2025
križ, sončni zahod
Veliki petek - dan kontemplacije in tišine
  • 18. 04. 2025