So to grobarji slovenskega zdravstva?

Koalicijska večina je danes po vetu državnega sveta ponovno podprla novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Za potrditev tako imenovane zdravstvene reforme, ki bolj striktno ločuje javno in zasebno zdravstvo, je bila v drugem glasovanju potrebna absolutna večina 46 glasov. Za je – tako kot prvič – glasovalo 50 koalicijskih poslancev, proti pa 25.

Koalicijska trma

Poslanke in poslanci so danes po vetu državnega sveta ponovno predstavili svoja stališča. Kljub izdatnim pripombam državnih svetnikov in ponovnim opozorilom o razgradnji sistema iz zdravniških vrst, koalicija trmasto vztraja pri svojem.

Državni svet je veto izglasoval zanesljivo, z 21 glasovi proti 13. Ocenili so, da novela v občutljiv in kompleksen sistem uvaja obsežne omejitve, ki bodo močno vplivale na delovanje zdravstvenega sistema. Prvopodpisani svetnik Marko Zidanšek je tudi opozoril, da novela ne predvideva rešitev za posledice tega ukrepa, kot je zmanjšanje števila obravnav pri koncesionarjih in zasebnikih.

Prepričan je, da je novela v več segmentih ustavnopravno sporna, med drugim ko gre za prepoved diskriminacije, enakost pred zakonom, pravico do zasebne lastnine in svobodno gospodarsko pobudo. V tem pogledu je zlasti sporna določba, ki omejuje koncesionarje pri porabi presežkov prihodkov nad odhodki.

Ministrica priznava: zakon posega v ustavno varovane dobrine

In še in še. Toda ministrica in koalicija je tudi tokrat opozorila preslišala. Še vedno je prepričana, da je novela usmerjena »v stabilno, nemoteno in trajno delovanje javne mreže«. Priznala je, da zakon »posega v nekatere ustavno zavarovane dobrine«, a vztraja, da ukrepi prestanejo strog test sorazmernosti.

Zaveda se sicer tudi različnih mnenj strokovne in splošne javnosti. Vendar pa trdi, da je bilo zaradi »njegove reformne narave« to tudi pričakovano. Kot je prepričana, bo zakon okrepil javno mrežo kot nosilca zdravstvene službe, vsebuje pa tudi varovalke, ki bi preprečile preobremenjenost zdravstvenih delavcev.

Levica spet o »dvoživkarjih«

Stališča poslank in poslancev pa so pričakovana. Da je državni svet podaljšek lobistov, ki stegujejo svoje lovke po zdravstvu, ki ga razumejo »kot biznis«, je dejala poslanka Levice Nataša Sukič. Tudi tokrat se ni mogla izogniti označevanju dejavnosti nekaterih zdravnikov kot »dvoživkarstva«.

Tudi Dušan Stojanovič iz Svobode je ocenil, da veto ni vložen, ker bi bil ustavno sporen, pač pa ker naj bi posegal v privilegije »določenih interesnih skupin«. »Sporočamo, da koalicija ni talec političnih pritiskov in lobijev, je dejal Stojanovič in pojasnil, da zakon podpirajo številni posamezniki iz stroke. Kateri posamezniki so to, ni povedal. Prav tako ni razkrival, kateri lobiji naj bi pritiskali nanj.

Stojanovič je pojasnil, da zakon podpirajo številni posamezniki iz stroke. Kateri posamezniki so to, ni povedal. Prav tako ni razkrival, kateri lobiji naj bi pritiskali nanj.

Brez analiz

Na drugi strani je Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev ocenila, da novela ne rešuje ključnih izzivov sistema. Določbe po njenem mnenju zmanjšujejo možnost fleksibilnosti, ki jo naš zdravstveni sistem nujno potrebuje. Ne vsebuje analiz, ki bi odgovarjale na skorajšnjo izgubo kadra v javni mreži. Dodatno poglablja administrativno zapletenost. Ne naslavlja ustrezno vprašanj razbremenitve kadra. »Ponovno poudarjam, da bi sprejem zakona v obstoječi obliki pomenil korak v napačno smer,« je poudarila.

Podobno Iva Dimic iz NSi. Avtorje novele najbolj zanima, kako zdravnikom preprečiti delo pri zasebnikih in v okviru statusa samostojnega podjetnika, je povedala. Ne zanima pa jih interes bolnikov in njihova kakovostna zdravstvena oskrba. »Bolniki hodijo k zasebnikom zato, ker v javnem zdravstvu ne morejo v razumnem času dobiti pomoči za svoje težave,« je spomnila.

Posledice za bolnike, ne pa za koalicijo

Na posledice sprejetja novele so večkrat opozorile tako stanovske zdravstvene organizacije kot posamezni zdravniki. »V primeru sprejetja predloga v trenutni obliki predlagatelj zakona prevzema vso odgovornost za njegove škodljive posledice,« so navedli v Zdravniški zbornici Slovenije. Med drugim so opomnili, da uvajanje sistema prepovedi in zahtev po ekskluzivnem delu zaposlenih v javnih zavodih predstavlja tveganje za destimulativni učinek na delovanje zdravstvenega sistema. Po prepričanju zbornice bi bilo namesto tega treba zagotoviti kar najbolj optimalno izkoriščenost virov, s katerimi sistem že razpolaga.

Olajševalna okoliščina za koalicijo je, da bolniki vseh posledic ukrepa pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto še ne bodo občutili. Zdravniki imajo namreč še do konca leta čas za odločitev o njihovi prihodnosti. Tako bo breme skorajšnjega poglabljanja zdravstvene krize padlo v čas prihodnje vlade ali vlad. Če seveda zakona ne bodo spremenili, kot je pred dnevi na vprašanje o morebitnih nadaljnjih opozicijskih korakih dejala poslanka SDS Jelka Godec: »Ukinili bomo zakon, ko pridemo na vlado.«