Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

Slovenija

Sobodajalci so opomnili, da tu ne gre zgolj za usodo več kot deset tisoč slovenskih sobodajalcev in njihovih družin, ampak tudi številne povezane dejavnosti, kot so gostinstvo in ponudniki turističnih doživetij ter druge storitvene dejavnosti, nenazadnje pa se s tem tudi našim domačim slovenskim gostom odreka njihova najbolj priljubljena počitniška izbira. Ob tem se sprašujejo o ciljih novele zakona o gostinstvu, saj predlagatelj očitno sploh nima izdelane analize posledic načrtovanega sesuvanja jedra ponudnikov zasebnih namestitev, segmenta, ki je po podatkih SURS v letu 2024 prispeval skoraj četrtino od 16,8 milijona nočitev. »Predlog namreč z medsebojno prepletenimi zahtevami, ki jih večina sobodajalcev ne bo mogla izpolniti, dejansko ukinja možnosti ponujanja zasebnih nepremičnin za krajši in srednji rok v strnjenih mestnih jedrih po celi Sloveniji, torej ne zgolj v Ljubljani, temveč tudi v krajih kot so Piran, Izola, Koper, Ptuj, Celje in Maribor, kjer prav turistična ponudba prinaša obnove, ureditve in življenje v sicer izpraznjena in prej pogosto zanemarjena središča,« so opozorili.

 

Koliko stanovanj si obeta vlada? 

Kot je slišati s strani predagateljev, naj bi bila v ozadju namera, da bi se nastanitvene zmogljivosti preusmerile na trg dolgoročnih najemov. Sobodajalci tako vlado sprašujejo, koliko stanovanj in v kakšnem času si obeta, da bi s to novelo zakona sploh prišlo na dolgoročni trg. Po njihovi oceni je nesprejemljivo, da ob dveh iz davkoplačevalskih žepov drago plačanih študijah vladni predstavniki sobodajalce še vedno »na pamet« obtožujejo krivde za stanovanjsko krizo, brez kakršnekoli analize o utežno pomembni vzročni povezanosti vpliva zasebnih nepremičnin, ki se ponujajo v najem za krajši in srednji rok na dejansko dostopnost stanovanj za dolgoročni najem v Republiki Sloveniji (ne v Barceloni, v Amsterdamu ali Parizu). Dejstvo je, da se za dejavnost sobodajalstva uporablja le dober odstotek nepremičnin, da številne od teh nepremičnin niso primerne za trajno bivanje ali pa se nahajajo na območjih, kjer za to ni zanimanja, v univerzitetnih središčih pa že sedaj številni sobodajalci večino leta oddajajo svoje zmogljivosti študentom, s čimer stanovanjsko problematiko rešujejo in ne povzročajo. »Medtem pa vlada ne zna razrešiti gordijskega vozla 165.000 uradno praznih stanovanj v državi, ki ga očitno tudi z izhodišči premoženjske obdavčitve ne bo presekala, saj ne želi nasloviti problematike vprašanj ekscesno visoke obdavčitve dolgoročnih najemov in ustrezne zaščite najemodajalcev, na kar jo vseskozi opozarja tudi OECD,« so še ocenili. 

»Sobodajalci zato ne moremo pristajati na vloge poskusnih zajčkov nekega absurdnega socialnega eksperimenta, grešnih kozlov zavoženih stanovanjskih politik in tarče nekih pristranskih politično obarvanih agend,« so zatrdili. Po zagotovilih državnega sekretarja MGTŠ Matevža Frangeža je predlog novele zakona o gostinstvu trenutno v zaključni fazi medresorske obravnave, od koder ga nameravajo v kratkem roku poslati na vlado in od tam še spomladi v sprejem v državni zbor. V Koordinaciji slovenskih sobodajalcev ob tem ugotavljajo, da MGTŠ ni izpolnilo svojih obljub o oblikovanju strokovne delovne skupine za prenovo predloga novele zakona o gostinstvu, prav tako pa sobodajalcem ni omogočilo enakopravne udeležbe pri pripravi predloga novele, ki v prenovljeni različici prinaša številne spremembe in popolnoma redefinira dejavnost tudi z ločevanjem različnih pravnih oblik sobodajalstva.

V Koordinaciji slovenskih sobodajalcev vlado pozivajo, naj razpiše nov krog javne obravnave

»Za nameček je bilo na blejski predstavitvi razvidno, da MGTŠ sobodajalcem ni omogočil vpogleda v aktualne različice prenovljenega predloga novele zakona, kar je onemogočilo poglobljeno vsebinsko razpravo, v kateri so sobodajalci ostali brez ustreznih pojasnil na nekatera ključna vprašanja,« so še opozorili. Ker so bila tekom razprave v predlogu novele ugotovljena številna neskladja, nasprotujoča si določila in pasti, so sobodajalci predstavnike ministrstva pozvali k transparentnosti v vseh fazah postopka sprejema novele zakona o gostinstvu. V Koordinaciji slovenskih sobodajalcev zato MGTŠ in vlado pozivajo, da takoj po zaključeni medresorski obravnavi sprejet predlog novele zakona o turizmu javno objavi in ponovno razpiše nov krog javne obravnave ter s tem sobodajalcem omogoči, da se s predlogom tudi ustrezno seznanijo in nanj podajo svoje pripombe, saj je »nedopustno, da se za malo turistično gospodarstvo potencialno usodni ukrepi sprejemajo za hrbtom tistih, ki jih ti najbolj zadevajo.«