Spoznanja supervolilnega leta: Kaj manjka desni sredini?

Supervolilno leto je, če odštejemo še tistih 47 občin, ki bodo v drugem krogu še prihodnji teden volile župane, za nami. Pred nami pa dolgo časa na obzorju ni nobenih volitev, kvečjemu kakšen referendum. Naslednje, evropske volitve, so čez leto in pol, redne parlamentarne pa še dve leti kasneje.

Čas, ko se akterji kampanj odpočijejo, stranke pa obnovijo svoje kampanjske fonde, je hkrati tudi čas, ko je potrebno pogledati v ogledalo, oceniti doseženo in izgubljeno ter postaviti strategijo za prihodnost. Kdor misli, da lahko zdaj v miru vsaj kakšno leto hibernira, bo na naslednjih volitvah še bolj boleče poražen. In kot pošteni ljudje dobre volje že spoznavamo, kdor pa še ne, bo verjetno v kratkem, se ti porazi in zmage še kako tičejo tudi nas, četudi si pred tem zatiskamo oči.

Biti »še kar blizu« in izboljšati rezultat ni dovolj, potrebno je zmagati


Tako SDS kot NSi sta aprila na volitve pripeljali več volivcev kot leta 2018. SDS skoraj 60.000 več, NSi pa skoraj 20.000 več. Tudi Povežimo Slovenijo je pripeljalo več volivcev kot SLS leta 2018, res pa tukaj primerjava zaradi koalicije več strank ni povsem realna. Kljub temu imamo v parlamentu močno izrazito levičarsko vlado s takšno podporo, da lahko razpade tokrat pa res samo zaradi lastne nesposobnosti in pohlepa.

Anže Logar se je v drugem krogu najbolj približal izvolitvi ne-levega predsednika republike do zdaj, a kljub temu ni predsednik, namesto njega pa se v predsedniško palačo seli predsednica davčnih oaz in tranzicijskega kapitala, ki s svojimi potezami deli Slovence še preden je sploh začela mandat.

In četudi lahko pomladne stranke razglašajo zmago na lokalnih volitvah, je boleče dejstvo, da je večina svetnikov in županov, ki so jih osvojili, v manjših, obrobnih in redko-poseljenih občinah, kjer je »gostota« svetnikov na prebivalca večja kot v mestih. Strankarska demokracija pa na lokalnih volitvah že povsem razpada, saj je velika večina svetnikov in županov, vsaj uradno, nestrankarskih.

Pomladne stranke niso osvojile niti enega županskega mesta v večjih mestih. SDS je v drugem krogu v Murski Soboti in za las v Kranju, največji mesti, ki so ju osvojili, sta Grosuplje in Ivančna Gorica. Nova Slovenija ni bistveno na boljšem, osvojili so Kamnik, Rogaško Slatino, Žužemberk in Vojnik, medtem ko SLS še drži Litijo, Slovensko Bistrico in Sevnico. Vse večje kraje so pobrali neodvisni kandidati ali pa levica. Izgubili so tudi vse tri referendume.

Kljub »sorazmernim uspehom«, ki jim lahko dodamo tudi volitve v Državni svet, bo pomladni pol na slovensko politiko v prihodnjih letih vplival bore malo.

Osvojiti sredino in preseči pol milijona volivcev


Da bi resno vplivali na dogajanje v Sloveniji, bi morali zbrati 600.000 glasov, oz. za začetek vsaj pol milijona ob nekoliko nižji udeležbi. Že to pa se zdi trenutno nedosegljivo. Anže Logar je v drugem krogu zbral 414.029 glasov, s čimer se je letos temu cilju najbolj približal. 402.303 so jih zbrali SDS, NSi in POS skupaj na državnozborskih volitvah. 304.259 volivcev je nasprotovalo zakonu o vladi, 265.373 zakonu o dolgotrajni oskrbi in 260.747 zakonu o RTV Slovenija. To je malo manj, kot je volilo SDS na državnozborskih volitvah. Treba bo najti način, kako prepričati dodatnih 150.000 volivcev. Večina teh se skriva na sredini, nekaj tudi po določenih robovih in nišah.
Kar vodilni mediji predstavijo kot škandal, je za ljudi škandal, kar prikažejo kot »napako, ki se že odpravlja«, za ljudi ne predstavlja problema.

Sporočilo prinašajo mediji, dostop do ljudi ima civilna družba


Nemudoma se pojavi vprašanje, kako doseči in prepričati teh dodatnih 150.000 volivcev. V letošnjem supervolinem letu je postalo jasno, da kdor obvladuje medije, nadzoruje sporočila, perspektivo in teme pogovorov. Kar vodilni mediji predstavijo kot škandal, je za ljudi škandal, kar prikažejo kot »napako, ki se že odpravlja«, za ljudi ne predstavlja problema.

Pri tem se pogosto ne zavedamo, da je potrebno imeti medije, ki so mediji in jih javnost razume kot medije, ne pa strankarska glasila. Ta sicer imajo svoj smisel z utrjevanjem, motiviranjem in obveščanjem trde baze, nikakor pa ne posegajo proti sredini. Tam kaj dosti ne dosežejo niti glavni politični mediji, pač pa lahkotne, glasbeno in zabavno obarvane radijske postaje, ženske in druge nišne revije in sproščene oddaje, ki pa v majhnih količinah ravno prav servirajo politične informacije, da se je treba v boju proti mračnim silam udeležiti volitev in vemo, kako glasovati.

Drugi način pa je osebni stik, ki poteka prek civilne družbe. Zaradi dalj časa trajajoče kampanje in že vzgoje, ki jemlje legitimnost političnim strankam, ima pomembno vlogo civilna družba: od izrazito politično motivirane in aktivistične, pa vse do raznih društev, kjer se ljudje združujejo zaradi športnih, kulturnih, zbirateljskih in drugih interesov.

Prav ta civilna družba je ključna, tako aktivistična kot tudi prek posameznikov, ki obvladujejo razna društva pri doseganju ljudi, posebej tistih, politično manj obremenjenih, ki politike ne spremljajo, ne razumejo in potrebujejo samo nekoga, ki mu zaupajo, da jim pove, kako naj volijo. Civilna družba tudi lažje in v očeh mnogih bolj legitimno opravlja kampanje, nagovarja ljudi, ker oni so »pošteni nevladniki«, ne pa »pokvarjene stranke«.

Z nekaj redkimi izjemami je večina civilne družbe, ki se je oglašala, podpirala zakona o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Del nevladnikov pa se je oglasil proti Zakonu o vladi, češ, da je neprimerno, da je energetika pod istim resorjem kot okolje. In Zakonu o vladi je nasprotovalo 45.000 glasov več kot zakonu o RTV Slovenija.
Na področju civilne družbe je pomladni pol v veliki meri povsem zaspal. Še posebej kar se tiče njene profesionalizacije.

V kampanjah ni prostora za amaterizem


Na področju civilne družbe je pomladni pol v veliki meri povsem zaspal. Še posebej kar se tiče njene profesionalizacije. Imamo sicer serijo organizacij, ki uspešno delujejo na svojem področju, toda praktično vse delujejo izključno na prostovoljski bazi. To pomeni, da je njihovo delovanje omejeno na zmožnosti in prosti čas, ki ga temu lahko namenjajo ključni člani.

Organizacije, ki se ukvarjajo z zagovorništvom vrednot, ki so blizu pomladni opciji, z redkimi izjemami nimajo nikogar, ki bi se s tem ukvarjal v službenem času. Jasno je, da morajo biti pri civilni družbi jedro prostovoljci, a očitno se kaže, da brez nekaj zaposlenih, ki skrbijo za to, da so prostovoljci koordinirani, obveščeni, izobraženi na ključnih področjih, opolnomočeni in opremljeni z izsledki ustreznih študij in raziskav, njihovo delo ne more dosegati zadostnih profesionalnih standardov, da bi resno parirali konkurentom, ki vse to imajo na drugem polu.

Kdor ne vzgaja svoje mladine, mu jo bodo vzgajali drugi


Še eno ključno področje je vzgoja. Kristjani in konservativno razmišljujoči ljudje imamo poleg muslimanov v povprečju bistveno več otrok. V tridesetih letih samostojne države bi že po demografski logiki morali prevladati, stopamo pa v vse večjo obskurnost. To pomeni, da svojih otrok nismo vzgojili v svojih vrednotah, ampak so nam jih vzgojili, ali prevzgojili, levičarji.

Pri tem ima ključno vlogo celotna vertikala, od vrtca do univerze, ki je ni mogoče hitro spremeniti. Kljub temu pa jasna družinska vzgoja in podporni mehanizmi v obliki mladinskih skupin, študentskih skupin, podmladkov in raznih mladinskih organizacij, tudi katoliških gimnazij, lahko uspešno kontrira uradni indoktrinaciji, vsaj pri večini. Pa smo tudi na tem področju povsem zaspali.

Na eni strani imamo 8. marec, Mlade za podnebno pravičnost, Mladinske aktivistične organizacije, debatne klube in leve stranke, ki aktivno novačijo mlade, neredko ob podpori šol. Na drugi strani pa ni zaznati ničesar, razen podmladkov političnih strank.

Spremembe na kateremkoli od obravnavanih področij trajajo leta. Če začnemo danes, lahko resne sadove pričakujemo šele okrog leta 2030. Prve sadove sicer že bistveno prej. Bo pa vsekakor težko, saj zalivanja z državnim denarjem ne bo, za razliko od druge strani. Pa vendar, če začnemo danes, se bodo stvari začele premikati v drugo smer.

O tem, katera so ključna vprašanja, ki si jih morajo pri tem zastaviti politične stranke, mnenjski voditelji, podjetniki in vsak posameznik, lahko naročniki preberete v članku: Kako naprej? Vprašanja za tiste, ki jim je mar za to državo 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike