Suhi zadrževalniki niso možni brez posega v zemljišča, številni nasprotujejo

V ponedeljek je v Žalcu potekala burna razprava predlogu državnega prostorskega načrta za protipoplavno ureditev Spodnje Savinjske doline. Medtem ko so predstavniki ministrstev zagovarjali načrtovane suhe zadrževalnike, so prebivalci in kmetje jasno izrazili svoje nestrinjanje. »Na javni obravnavi DPN v Žalcu ministrica pozvala k spoštljivemu dialogu,« so po dogodku sporočili z ministrstva – v nabito polni dvorani je bilo ozračje precej razgreto. A kot so nam povedali udeleženci, so zgolj izrazili svoje pomisleke, izpostavili svoje nestrinjanje in zahtevali umik prostorskega načrta. Več o tem pišemo v novi številki tednika Domovina.

Kot so zapisali na Ministrstvu za naravne vire in prostor, so na ponedeljkovi javni razpravi o predlogu državnega prostorskega načrta za protipoplavno ureditev Spodnje Savinjske doline v Žalcu pozorno prisluhnili pomislekom in predlogom prebivalcev, civilnih iniciativ, organizacij ter drugih deležnikov iz lokalnega okolja. »Javne razprave o predlogih prostorskih načrtov so namenjene temu, da se predlogi predstavijo javnosti ter da jih lahko ljudje in različni deležniki vidijo, slišijo in komentirajo. Na tem območju smo prišli do rešitev, s katerimi bomo izboljšali poplavno varnost za približno 13.300 ljudi in zaščitili več kot tisoč hektarov kmetijskih zemljišč. Razumem sporočila kmetov, da si želijo čim manj posegov. To je treba poslušati spoštljivo in hkrati iskati rešitve tudi za lastnike zemljišč. Razprava je namenjena iskanju kompromisov, ki so nujni za zaščito celotne doline. Vsak predlog bo skrbno preučen, stroka pa bo predstavila tudi morebitne alternative, če se bodo izkazale kot boljše. Zavedati se moramo, da če ne ukrepamo, tvegamo nove poplavne katastrofe,« je dejal minister Jože Novak. 

Po mnenju ministrstva so zadrževalniki eden ključnih elementov DPN-ja

Avgustovske poplave leta 2023 so v Savinjski dolini pustile globoke sledi. V nekaj urah so voda, blato in deroča reka ogrozili življenja ljudi, uničili domove, ceste in kmetijske površine.

Po mnenju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so zadrževalniki eden ključnih elementov predlaganega državnega prostorskega načrta. »Gre za objekte, ki so večino časa prazni, ob ekstremnih padavinah pa zadržijo del vode in s tem zmanjšajo višino in hitrost poplavnega vala v ogroženih naseljih,« so zapisali in opozorili, da kljub temu, da so protipoplavni ukrepi neizbežni, postopek sprejemanja DPN traja že več kot dvajset let. Tamkajšnji kmetje so – kot se je izrazilo ministrstvo – v razgretem ozračju obravnave opozarjali, da v določeni meri sicer podpirajo ukrepe za protipoplavno varnost, da pa bi lahko graditev suhih zadrževalnikov, kot je zastavljena zdaj, ogrozila obstoj kmetij in najboljšo kmetijsko zemljo v Spodnji Savinjski dolini. Graditev se namreč dotika stotin gospodarstev in bi lahko povzročila izgubo dragocenih kmetijskih zemljišč, kar ogroža tudi prihodnost kmetij več mladih prevzemnikov.

Suhi zadrževalniki niso možni brez posega v zemljišča

»Zavedamo se, da gre za poseg v prostor in da je to novost za prebivalke in prebivalce, vendar je nujno, da z odprtim dialogom skupaj razmišljamo, kako zagotoviti varno prihodnost za ljudi in za kmetijska zemljišča ter kako omogočiti njihovo nadaljnjo rabo na način, ki bo za prostor in kmete najmanj boleč. Do skupnih rešitev moramo priti na podlagi številk in podatkov, ki utemeljujejo, zakaj je tak DPN primeren,« so prepričani na ministrstvu. Ob tem pa ministrstvo »opozarja« na izgubo kmetijskih zemljišč. »Ministrstvo se je v celotni fazi usklajevanj zavedalo, da bo do določenih izgub prišlo, vendar smo želeli, da so te čim manjše. Kje in v kolikšnem obsegu bodo suhi zadrževalniki umeščeni, pa bo dokončno pojasnilo resorno ministrstvo,« so sporočili. »Suhih zadrževalnikov žal ni možno umestiti v prostor brez posega v zemljišča, vendar je treba prostor racionalno uporabiti,« je dejala ministrica Mateja Čalušić.