Svetniški kandidati – žrtve komunističnega nasilja

Lambert Ehrlich 

Koroški duhovnik, rojen leta 1878 v Žabnicah, je bil vodilna osebnost katoliškega prosvetnega in narodnega gibanja na Koroškem. Leta 1941 je oblikoval program Slovenski problem, v katerem je zagovarjal idejo samostojne Slovenije. Ustreljen je bil 26. maja 1942 na Streliški ulici v Ljubljani. 

Alojzij Breznik 

Bogoslovec Alojzij Breznik je bil rojen leta 1919 v Rafolčah. V času šolanja je bil aktiven član katoliških združenj. Na turjaškem gradu je med vojno deloval kot bolničar, po zavzetju gradu pa so partizani ranjence usmrtili. Umorjen je bil 20. ali 22. septembra 1943. 

Franc Cvar 

Franc Cvar je bil rojen v Sodražici leta 1911. Ko je bil leta 1939 posvečen v duhovnika, je postal kaplan v Šentrupertu na Dolenjskem. Dejaven je bil pri delu z mladino, zlasti v Marijini družbi in Katoliški akciji. Partizani so ga junija 1942 umorili po mučenju v gozdu pod Roženberkom. 

Anica Drobnič 

Učiteljica, organistka in zborovodkinja Anica Drobnič je bila rojena v krščanski družini s petimi otroki leta 1898 na Hudem Vrhu na Blokah. Dejavna je bila v Katoliški akciji, delovala je tudi kot katehistinja. Zaradi verske dejavnosti so jo 15. oktobra 1943 umorili v gozdu pri Jelendolu. 

P. Placid Grebenc 

Duhovnik cistercijan Placid Grebenc je bil rojen leta 1909 v Ribnici. V verni družini so kar štirje od desetih otrok izbrali duhovni poklic. Po šolanju je vstopil v samostan v Stični. Tam je bil med vojno duhovni oskrbnik vaške straže, zaradi česar so ga 24. oktobra 1943 po hudem mučenju umorili. 

Srečko Huth 

Leta 1907 rojeni Srečko Huth je duhovnik postal leta 1931. Bil je priljubljen spovednik in goreč govornik. Jeseni 1943 so ga zajeli v nemške uniforme preoblečeni partizani. Zaradi svoje duhovniške vloge je bil umorjen 19. oktobra 1943 na območju župnije Koprivnik. 

Franc Kek 

Duhovnik Franc Kek je bil 20. avgusta 1895 rojen v Trebnjem, deloval pa je v Novem mestu. Znan je bil po svojem delu z mladino in ljubezni do domovine. Zaradi vplivnosti so ga med vojno večkrat zaprli, umorili pa po mučenju 21. oktobra 1943. Truplo so vrgli v brezno Mihovska jama. 

Janko Komljanec 

Leta 1892 v naselju Bučka rojeni Janko Komljanec je kot duhovnik deloval v Prečni pri Novem mestu. Bil je razgledan, obvladal je več tujih jezikov. Ustanovil je kmečko hranilnico in prosvetni dom ter spodbujal delovanje Katoliške akcije. Umorjen je bil 17. junija 1942 pri gradu Hmeljnik. 

Franc Kramarič 

Rodil se je 1. maja 1908 v Radovici pri Metliki kot deseti od 12 otrok. Kot duhovnik je bil priljubljen katehet, cenjen tako med otroki kot učitelji. Poudarjal je verske vrednote, politiki se je izogibal. Umorjen je bil po mučenju 3. junija 1942, kar je močno pretreslo farane. 

Franc Nahtigal 

Duhovnik Franc Nahtigal je bil rojen 18. marca 1900 na Vrhovem v župniji Žužemberk. Predan je bil verski vzgoji mladih, ki jih je spodbujal k delovanju v Katoliški akciji. Nasprotovanje komunizmu je izražal tudi javno, v pridigah. Umorjen je bil 18. junija 1942 po hudem mučenju v gozdu pod Roženberkom. 

Marica Nartnik 

Leta 1905 na Kozarščah rojena Marica Nartnik je po maturi postala učiteljica. Kot predana katoličanka je pomagala tudi pri verouku in drugih cerkvenih dejavnostih. Kljub grožnjam oblasti je ostala zvesta svojemu poslanstvu. Umorili so jo po mučenju 25. junija 1942 v Kleču blizu Semiča. 

Ivanka Škrabec Novak 

Učiteljica Ivanka Škrabec Novak je bila rojena leta 1915 v Hrovači pri Ribnici. Priljubljena je bila predvsem zaradi predanosti in iskrenega katoliškega prepričanja. Visoko nosečo so jo pri le 27 letih umorili 4. junija 1942 blizu Sodražice, kljub prošnjam, naj ji pustijo roditi otroka. 

Valentin Oblak 

Leta 1875 v Preski pri Medvodah rojeni Valentin Oblak je bil župnik v Preski. Cenili so ga zaradi molitvenega življenja, dobrodelnosti in iskrenosti. Sprva z oblastmi ni imel večjih težav, saj je med vojno pokopaval tudi partizane, po njej, v noči na 21. september 1951, pa so ga v župnišču umorili. 

Jakob Omahna 

Duhovnik Jakob Omahna se je rodil 9. julija 1884 v Logu pod Sveto goro. Kljub grožnjam OF ni opustil vodenja Katoliške akcije. »Kdo bo meni, katoliškemu duhovniku, kaj takega prepovedoval?« je spraševal. Opiti partizani so ga zajeli 6. julija 1942, umorili so ga dan pozneje blizu Dragatuša. 

Janez Pavčič 

Komaj 19 let je doživel Janez Pavčič, študent učiteljišča. Rojen je bil 8. avgusta 1923 v Bizoviku pri Ljubljani, odrasel je v vzornega in aktivnega kristjana. Zaradi vpliva na sošolce so ga označili za »najnevarnejšega v Bizoviku«. Prijeli so ga na binkošti leta 1942, dan pozneje, 18. maja, pa so ga umorili. 

Antonija Premrov 

Sestra Karmela, kot se je glasilo redovno ime Antonije Premrov, se je rodila 12. junija 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Bila je glasbeno izobražena in je vodila cerkveni pevski zbor v Cerknici. V začetku leta 1949 jo je Udba ugrabila, mučila in 14. januarja umorila. Trupla niso vrnili družini. 

Ivan Salmič 

Duhovnik in redovnik križniškega reda Ivan Salmič je bil rojen 4. februarja 1914 na Raki. Med vojno se je izkazal za pogumnega posrednika med ljudmi in okupacijskimi silami, tudi sicer je veljal za nesebičnega in predanega Cerkvi. Umorjen je bil 13. novembra 1943 ob romarski cerkvi na Žežlju. 

Lenart Velikonja 

Književnik Lenart (Narte) Velikonja je bil rojen 8. junija 1891 na Dolu pri Otlici. V književnosti se je uveljavil kot pesnik in pisatelj v slogu modernega realizma. Obsojen je bil na montiranem procesu in 25. junija 1945 v Ljubljani ustreljen. Obsodilna sodba je bila leta 2015 razveljavljena. 

Anton Murgelj 

Leta 1918 na Daljnem Vrhu pri Novem mestu rojeni Anton Murgelj je veljal za zglednega mladeniča, aktivnega v verskem življenju. Skupaj z bratom Alojzijem sta postala tarči oblastnikov tudi zaradi povezanosti z župnikom Komljancem. Anton je bil brutalno umorjen 17. junija 1942. 

Alojzij Murgelj 

Alojzij je doživel 19 let. Rojen 12. januarja 1923 je odrasel v versko aktivnega mladeniča. Partizanske enote so ga zajele med delom v vinogradu in ga z bratom odpeljale na grad Hmeljnik, kjer so ju brutalno mučili. Lomili so jima kosti in rezali ustnice. Umorjen je bil 17. junija 1942. 

Jaroslav Kikelj 

Rojen je bil 15. maja 1919 na Opčinah. Kot študent si je prizadeval za povezovanje katoliške mladine in njeno krepitev proti vplivom režima. »Če me ubijejo, bom pa šel v nebesa,« je dejal profesorju Ernestu Tomcu. Umorjen je bil 18. marca 1942, pogreb je vodil škof Gregorij Rožman. 

Matej Krof 

Duhovnik Matej Krof se je rodil 9. septembra 1916 v Lokovici. Kot župnik v Črni na Koroškem je bil predan pastoralnemu delu. 27. maja 1950 je odšel na podružnično cerkev v Podpeci, da bi krstil novorojenčka. Po obredu so ga napadli in porinili po skalah, pod katerimi je mrtev obležal. 

Ignacij Nadrah 

Rojen je bil 21. julija 1896 v Mrzlem Polju pri Stični. Posvečen je bil leta 1920, kot župnik v Puščavi na Pohorju pa je bil znan po gorečem dušnopastirskem delu in skrbi za romarje. Hudo pretepenega ga je 9. januarja 1947 na stopnicah župnišča našel ministrant. Umrl je tri dni pozneje v bolnišnici. 

Bernard Štuhec 

Bogoslovec je bil rojen 5. januarja 1920 v Kupetincih. Spominjali so se ga kot družabnega in zelo duhovnega mladeniča, ki se je vneto pripravljal na duhovniški poklic. Kot domobranec je bil ob koncu vojne (1945) vrnjen iz Koroške v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah. 

Emil Kete 

Bogoslovec Emil Kete je bil rojen 1. julija 1924 v Planini nad Ajdovščino. Teologijo je študiral v Gorici in se veselil duhovniškega poslanstva. Partizani so ga zajeli novembra 1944, ko je na Goriškem obiskal svojega bolnega očeta. Po 14 dneh mučenja so ga umorili v bližini Šempasa. 

Veronika Lestan 

Učiteljica, katehistinja in pesnica Veronika Lestan se je rodila 3. februarja 1908 v Mirnu pri Novi Gorici. Kljub fašističnemu zatiranju je otroke skrivaj učila slovenskih pesmi in iger, kot pesnica je pisala domoljubne pesmi. Nazadnje so jo odpeljali in usmrtili partizani, in sicer 17. novembra 1943. 

(D202: 20-21)