Svetovna infrastruktura ni prilagojena na podnebne ekstreme. Kakšne spremembe čakajo Slovenijo?

Vir: Miro Majcen, Facebook
POSLUŠAJ ČLANEK
Poplave v Sloveniji so močno prizadele lokalno in regionalno infrastrukturo. Lahko smo videli, kako je voda spodjedala ceste, odnašala mostove ter uničevala električno in vodovodno ter kanalizacijsko infrastrukturo. Pri soočanju z vremenskimi ekstremi pa Slovenija ni izjema.

Države so desetletja gradile ključno infrastrukturo, ki se zdaj zaradi ekstremne vročine, požarov in poplav ruši, kar kaže, kako nepripravljeni so svetovni energetski in prometni sistemi na nestanovitnost podnebnih sprememb.

Te ranljivosti so se v celoti pokazale v zadnjih tednih, ko so svet zajele rekordne temperature, ki obremenjujejo električna omrežja, ogrožajo oskrbo z vodo in krivijo ceste. Julij je bil po podatkih službe za podnebne spremembe Copernicus najbolj vroč doslej zabeležen mesec, saj je vročina zajela Evropo, severno Afriko, Antarktiko in Južno Ameriko, kjer je trenutno zima.

Podnebni ekstremi postajajo pravilo


Kitajsko so zajeli najhujši nalivi v zadnjih 140 letih, ki so povzročili obsežne poplave, v katerih je umrlo več deset ljudi, uničena pa so bila tudi poljedelska polja. V Kanadi so narasle poplavne vode prizadele skupnosti in potopile vasi, na Aljaski pa so ledeniške poplave odnesle celotne domove. Mesta v Španiji so bila tudi poplavljena, medtem ko se južna Švedska spopada z najhujšim deževjem v več kot 160 letih.

"To je preprosto neverjetno poletje," je dejal Peter Gleick, klimatolog in višji sodelavec Pacifiškega inštituta za časnik Foreign Policy. "To je vrsta ekstremnega vremena, na katero podnebni znanstveniki opozarjamo že desetletja – zdaj se zdi, da se dogaja povsod in naenkrat."

Se bodoča infrastruktura sooča s podnebnimi izzivi?


Kitajska je z obsežnim infrastrukturnim načrtom "Belt and Road" oz. kar nove Svilene poti med drugim zgradila več premogovnih termoelektrarn po vsej Evraziji. Nemčija je zaprla jedrske elektrarne, ne pa tudi premogovnih termoeletrarn. Zadnje poplave na Kitajskem so na primer razkrile ključne pomanjkljivosti v njeni drenažni infrastrukturi. V Evropi, kjer domače klimatske naprave še niso čisto običajne v primerjavi z ZDA, je izjemna vročina ohromila skupnosti, obremenila električna omrežja in sprožila vladna zdravstvena opozorila – zlasti po lanskem vročinskem valu, ki je na celini zahteval približno 61.000 smrtnih žrtev.

Nizozemska je na primer zadnjih nekaj sto let gradila nasipe, zdaj pa je na čelu prizadevanj za dodatno odpornost svoje infrastrukture na dviganje morske gladine. Več kot polovica ozemlja države leži pod morsko gladino, nizozemska vlada pa si je prizadevala razviti zanesljiv sistem upravljanja voda in izvajati nove strategije za obvladovanje poplav.

Tako kot Nizozemci se tudi številne vlade vse bolj osredotočajo na prilagajanje svojih infrastrukturnih sistemov, od vključevanja podnebnega modeliranja v upravljanje voda do razvijanja strategij za blažitev vročine. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da države, če si ne bodo bolj usklajeno prizadevale za zmanjšanje emisij ogljika in okrepitev prilagoditvenih ukrepov, čaka še več trpljenja.

Pripravljenost pride z visokim računom


Del problema je v tem, da je posodobitev desetletja stare infrastrukture lahko zelo draga. Študija 136 največjih obalnih mest na svetu iz leta 2013 je na primer pokazala, da bi izboljšanje zaščite pred poplavami, ki jih povzročajo podnebne spremembe, vsako mesto letno stalo 350 milijonov dolarjev. Čeprav ta številka zbledi v primerjavi s ceno neukrepanja, ki lahko po nekaterih ocenah doseže več sto milijard dolarjev, je lahko za mnoge vlade to težak ekonomski in politični kompromis.

Tudi fizična pripravljenost je le en del enačbe prilagajanja, je dejal Stéphane Hallegatte, višji svetovalec za podnebje pri Svetovni banki, ki je bil eden od avtorjev študije iz leta 2013. Poleg infrastrukture je za odločen odziv treba razviti tudi socialne sisteme za pomoč ranljivim skupnostim v prvih vrstah podnebne krize. "Prilagajanje ni samo infrastruktura," je dejal Hallegatte. "Prilagajanje je tudi zavarovanje, sistemi socialne zaščite – tudi pomoč ljudem, da [imajo] dostop do finančnih orodij, da si lahko izposodijo, ko so prizadeti."

Slovenijo tudi čakajo spremembe pri načrtovanju infrastrukture


Po besedah gradbenega inženirja in konstruktorja mostov Marjana Pipenbaherja so podnebne spremembe »realnost, ki jo je treba resno upoštevati v življenju in tudi pri načrtovanju prometne infrastrukture«.




Kot je Pipenbaher pojasnil v pogovoru za STA, bo treba prenoviti in izboljšati hidravlične študije rek in to ustrezno upoštevati pri načrtovanju rekonstrukcij in gradenj v poplavah uničenih mostov. Zaradi nenormalno velike količine padavin je pretok hudourniških rek v tokratnih poplavah presegel količine, ki so bile določene s hidravličnimi študijami, posledica pa je veliko podrtih mostov v državi.

"Predvsem pri hudourniških rekah podpore v bistvu ne bi smele biti v koritu reke. To je ključna stvar. To podraži gradnjo od 10 do 20 odstotkov, pretočnost reke ostaja neokrnjena. Pri hudourniških rekah so hitrosti vode ogromne, zato je ključno, da je objekt postavljen na primerni višini, ki predvideva velike nalive. Tudi vzdrževanje mostu je bistveno lažje, nimaš podpor v reki, ni treba zamenjevati ležišča. Treba je gledati dolgoročno, kaj to pomeni z vidika stroškov vzdrževanja takšnega objekta," je dejal Pipenbaher za RTV.

Kako hitro bodo izvedljive takšne spremembe v Sloveniji in kdaj se lahko nadejamo realizacije premierjevih načrtov o nadomestni gradnji pa smo pisali v tem članku: Premier Golob obljublja nadomestno gradnjo v mesecih. Kako realne so takšne obljube?


Mnogo mostov je bilo zgrajenih od polovice prejšnjega stoletja. "Težava je v njihovem konceptu. Vsi ti mostovi imajo podpore v reki. Treba je zelo paziti, da ni izpodkopavanja temeljev. To je predvsem vzrok za rušitev manjših mostov. Vsaj na ta način se bo to olajšalo, nikakor pa se ne bo dalo pri takšnih ekstremih tega povsem preprečiti," je dejal.

Po njegovih napovedih obnova manjših mostov z razponi do 10 metrov traja od 14 dni do tri mesece, pri mostovih prek hudourniških rek v dolžini med 30 do 100 metrov, kamor sodi večina slovenskih mostov prek rek, pa obnova do vzpostavitve prevoznosti, kar je seveda odvisno od obsega poškodb, traja od enega do šest mesecev. Kot je še dejal, bo treba nekatere mostove porušiti in zgraditi na novo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike