Kako je Donald Trump opravil s kandidati vodstva republikanske stranke

Minilo je 11 mesecev odkar je Donald Trump napovedal svojo kandidaturo za predsedovanje. Sprva so se mu komentatorji in politični tekmeci množično posmehovali, danes pa vemo, da je njegova kandidatura spremenila svet.

Če zmaga, ga bo še bolj.

Danes je namreč Trum z zmago v Indiani osvojil republikansko predsedniško nominacijo ter s tem porazil porazil vse tekmece, ki mu jih je na pot podstavilo vodstvo republikanske stranke.

O tem, kako mu je uspelo, na Newsweeku razmišlja Matthew Cooper.

Ne gre zgolj za jezo

Res, ameriški volivci so jezni - razdraženi zaradi pokvarjenega političnega sistema in gospodarstva, ki se ne zdi ravno pripravljeno na Trumpov vzpon. Ampak jeza bi se lahko manifestirala tudi drugače, denimo z grupiranjem volivcev okrog Teda Cruza, zahtev bo obnovitvi vladavine dinastije Bush, ali podpore kakšnemu tretjemu outsiderju.

Jeza je bil potreben, a ne ključen faktor v zmagi nad republikanskim establišmentom.

Ima neke vrste pristnih idej ...

Večino tega, kar je povedal Trump je neumno in nepotrebno. Zagotovo ZDA ne bodo in ne smejo uvesti verskega preizkusa za osebe, ki želijo vstopiti v državo.

Po drugi strani pa se njegove ideje o povečanju carin morda slišijo kruto, a ne povsem neumno. Prav tako je na mestu ideja o uvedbi obveznega plačila za podjetja, ki ameriška delovna mesta selijo v tujino. Trgovski primanjkljaj je realen, prav tako njegove posledice za ameriške delavce.

Čeprav nepraktična, se ideja o zidu na meji z Mehiko in izgon 11 milijonov ljudi ne zdi nič manj realna od prepričanj, da bi celovita reforma priseljevanja učinkovito rešila problem nezakonitih migracij.

Svoje nasprotnike je spravil ob živce

Čeprav si o Trumpovih žalitvah in provokacijah lahko mislimo, kar hočemo, ampak očitno so imele željen učinek.

Namigovanja o njegovi "nizki energiji" so Jeba Busha vrgla s tira, Marco Rubio se je zadnji teden kampanje prelevil v stand up komika ter se postavil na Trumpov nivo, Ted Cruz je zadnje ure bitke v Indiani doživel prosti pad, potem ko je Trump medijem podtaknil govorico, da se je njegov oče družil z domnevnim atentatorjem na JF Kennedyja Lee Harveyem Oswaldom ...

Vsi ti prijemi psihološke vojne so pri njegovih nasprotnikih povzročali zmedo in raztresenost, Trumpa pa nesli v višave.

Konec oglaševanja, vzpon svobodnih medijev

Trump je v svojem boju posnel nekaj oglasov, a so bili zelo redki. Kar mu je pomagalo, je bila neskončna mreža svobodnih medijev, ki so ga klicali kar sami od sebe. Tako je dobil množično pozornost praktično brez porabe denarja, kar je fenomen, ki mu do sedaj v zgodovini v takšnem obsegu še nismo bili priča.

Trump je smešen

Trump deluje kot zarukanec, nekakšen kmetavzar. Spodbuja nasilje. Fanatiki mislijo, da je na njihovi strani. A smešno je, da so njegovi shodi postali zabavni dogodki. Bil je jezen, a jeza je bila le del predstave. Smeh je bil velik del spektakla. Najboljši demagogi pa so ponavadi smešni. Če nagovarja jezne volivce, je uspeh precej verjeten.

Trump je dal jasno vedeti, da po liniji ni republikanec. Ni se prav dosti ukvarjal z ideologijo. A to mu ni škodovalo, ampak je oblikovalo njegovo podobo neodvisnosti.

Trump se ne da kupiti

Težko je podcenjevati moč, ki pravi: "Ne potrebujem njihovega denarja." Postavil se je za sovražnika sistema, ker je ponosno trdil, da je kupil politike in tako lahko razumel gnilobo v srcu politike bolje kot kdorkoli drug.

Ko je torej ta mož v torek zvečer stopil v Trump Tower, da sprejme svoj položaj kot kandidat stranke, se ni smejal nihče.