Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

Vir: Facebook profil Karla Erjavca
S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.


Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Kljub temu se lahko vprašamo, če bi nova vlada, ki bi jo vodil rusofil Karl Erjavec, in ki bi imela kot sestavno članico do Zahoda skeptično Levico, res dobra za odnose med Slovenijo in Zahodom.

Spomnimo se, da je bil Karl Erjavec slovenski minister za zunanje zadeve pod tremi vladami med leti 2012 in 2018. V času, ko je bil na tem položaju, je postal velik prijatelj z ruskim ministrom za zunanje zadeve, Sergejem Lovrovom, in z Rusijo na splošno. Mnogokrat je Rusijo obiskal in organiziral obiske ruske politične elite, tudi Vladimirja Putina, v Slovenijo. Dobri odnosi z rusko vlado, ki je že takrat kršila mednarodno pravo, zastrupljala domače politične nasprotnike in kršila suverenost njenih sosed, so nam prinesli mnogo grdih pogledov s strani Zahoda in ZDA. Še preden je odšel iz ministrstva, si je zaslužil še podporo ruskega veleposlanika za državnozborske volitve 2018. Karl Erjavec je za seboj pustil šestletno dediščino proruskih odnosov in skoraj nobene relevantne zahodne povezave.

Cerarjeva tiha revolucija


Kljub temu, da se je Marjan Šarec tako v Evropi kot doma osramotil s tem, da je zavrnil govor v Evropskem parlamentu, se je pod njegovo vlado Slovenija počasi začela obračati proti Zahodu. Neodločnost in nezanimanje prejšnjega predsednika vlade do zunanjih odnosov Slovenije je Stranki modernega centra in njenemu takratnemu voditelju Miru Cerarju pustila prosto roko za spremembo strategije na ministrstvu za zunanje zadeve.

Pod njegovim vodstvom je Slovenija okrepila odnose z Zahodom, še posebej z Nemčijo in ZDA. Visok sestanek v Washingtonu z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom in takratnim ameriškim svetovalcem za nacionalno varnost Johnom Boltonom je bil precejšni dokaz, da so se stvari končno premaknile. V takratni vladi se je Miro Cerar zavzel tudi za širitev Evropske unije in Nata na Zahodni Balkan, še posebej proti Severni Makedoniji. Zanimivo je tudi omeniti, da je Miro Cerar takrat v Slovenijo povabil Mikea Pompea in se zavzel za izboljšanje stanja in financiranja slovenske vojske.

Janšev veliki skok naprej


Če se je pod Šarčevo vlado slovenska zunanja politika začela počasi in po tiho spreminjati, je Janševa vlada z velikimi koraki pričela pot proti Zahodu. Zato sta večinoma zaslužna novi minister za zunanje zadeve Anže Logar in premier Janez Janša. Odločno proameriška politika in entuziazem Anžeta Logarja v kombinaciji s prepoznavnostjo in izkušnjami Janeza Janše so povzročile hiter porast diplomatskih dogodkov.
Dobri odnosi z rusko vlado, ki je že takrat kršila mednarodno pravo, zastrupljala domače politične nasprotnike in kršila suverenost njenih sosed, so nam prinesli mnogo grdih pogledov s strani Zahoda in ZDA.

Poletni obisk Mikea Pompea in veliko število pomembnih evropskih voditeljev na Blejskem strateškem forumu sta dokazala, da je Slovenija postala bolj diplomatsko aktivna. Janševo pismo vodstvu EU in odgovor Angele Merkel sta pokazala tudi, da je glas Slovenije slišan tudi v bruseljskih hodnikih, čeprav je zelo verjetno na koncu Janševo pismo le malo vplivalo na končno odločitev. Pred počitnicami je zunanji minister Mikea Pompea obiskal tudi v ZDA, a bolj pomembno je, da je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec podpisal memorandum o razumevanju v zvezi s strateškim civilnim jedrskim sodelovanjem med Slovenijo in ZDA. Jedrska politika Slovenije bo namreč v srednji prihodnosti potrebna celostne obnove življenjska doba reaktorja NEK je bila prvotno namreč le do leta 2023, preden so jo podaljšali do leta 2043. Za konec leta se je Slovenija znašla v nerodnem položaju, saj sta Italija in Hrvaška sklenili dogovor o ekonomskih conah v Jadranu, kar bo zagotovo poslabšalo status Slovenije v regiji.

Kljub dobrim rezultatom slovenske diplomacije leta 2020 je potrebno omeniti tudi napake in nekatere vprašljive poteze; veliko število tvitov premiera o ameriških teorijah zarote (npr. Qanon), prezgodnja čestitka Donaldu Trumpu, in tišina ob razglasitvi zmage Josepha Bidena so tri ključne napake, ki bodo vsaj začasno ohladile diplomatične odnose med ZDA in Slovenijo na najvišji ravni. Tviti predsednika vlade verjetno ne bi imeli vpliva, če se ne bi premier na Twitterju prepiral z Bidnovim svetovalcem za zunanjo politiko. Upamo lahko le, da je Anže Logar med svojim obiskom v ZDA malo otoplil odnose preko demokratske senatorke slovenskega porekla Amy Klobuchar.

Nova vlada, nova zunanja politika?


Sedaj že cel december poslušamo o političnem boju med vladno koalicijo in KUL. Še pred tem smo tudi večkrat slišali evropsko poslanko in predsednico Socialnih demokratov, da se Slovenija oddaljuje od jedrne Evrope. A čeprav je kandidat za novega premiera Karl Erjavec obljubil premik proti jedrnim državam Evrope, si težko predstavljamo, kako bi se ta zgodil.

Kot smo že omenili, je Karl Erjavec dolgoletni prijatelj Rusije. Spomnimo samo na »magnum opus« njegovega ministrovanje na MORS, nakup ruske sicer uporabne večnamenske ladje Triglav za ekstravagantnih 40 milijonov dolarjev. Poleg tega bi v tej novi koaliciji imeli tudi stranko Levica. Ta pa je zelo skeptična do Zahoda in zahteva tudi odhod Slovenije iz zveze NATO.

Kar bi bilo še bolj problematično v tej "novi vladi", je odnos med koalicijskimi partnericami na področju zunanjih zadev, ki naj bi bil po neuradnih informacijah obljubljen Tanji Fajon. Ali se bi takrat Tanja Fajon še vedno držala njenih pro evropskih stališč, ali pa bo popustila? V najboljšem scenariju lahko upamo, da se bo Tanja Fajon držala svojega brega, a bo s tem še poslabšala odnose med strankami KUL, medtem ko se lahko v najslabšem scenariju Slovenija spet obrne proti ruskemu taboru.

Ne glede na to, kdo bo zmagal v tej zimski politični bitki, bi slovenska vlada morala nadaljevati v smeri letošnjih uspehov. Hkrati bi bilo potrebno, da se kot družba dogovorimo za dolgotrajne cilje slovenske zunanje politike, saj smo, odkar se je Slovenija pridružila EU leta 2004, izgubili skupni cilj na tem področju.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Zadnje objave

Napad na vidnega politika SLS
18. 5. 2024 ob 14:19
Evrovizija, 2024, Nemo
Evroshizofrenija
18. 5. 2024 ob 12:22
Fatima, film, devica Marija
Fatima
17. 5. 2024 ob 17:01

Ekskluzivno za naročnike

Evrovizija, 2024, Nemo
Evroshizofrenija
18. 5. 2024 ob 12:22
Fatima, film, devica Marija
Fatima
17. 5. 2024 ob 17:01

Prihajajoči dogodki

MAJ
19
Prepevam ti v zahvalo
18:00 - 19:00