Tretji blok s predlogom interventnega zakona

Zoran Stevanović, Anže Logar, Jernej Vrtovec. Vir: posnetek zaslona, RTVS1
POSLUŠAJ ČLANEK

Stranke tako imenovanega tretjega političnega stebra – NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca  so včeraj konstitutivno sejo državnega zbora stopile v ospredje z enotno pobudo. Vsem parlamentarnim strankam so poslale predlog interventnega zakona, s katerim želijo nasloviti prihajajoče gospodarske in socialne izzive ter obenem začrtati okvir morebitnega prihodnjega sodelovanja.

Pobudo je koordiniral Jernej Vrtovec, ki poudarja, da gre za skupek ključnih rešitev za razmere, v katerih se trenutno nahaja Slovenija. Stranke odzive pričakujejo v kratkem roku.

Širok nabor ukrepov brez finančne ocene

Predlagani zakon zajema več področij: davčno politiko, energetiko, malo gospodarstvo, zdravstvo, pokojninski sistem in dolgotrajno oskrbo. Njegov osnovni namen je razbremenitev prebivalstva in gospodarstva ter povečanje fleksibilnosti ključnih sistemov.

Kljub temu predlog ne vsebuje konkretnih finančnih ocen ali izračunov vpliva na državni proračun. To odpira vprašanja o njegovi izvedljivosti, zlasti v luči povečanih javnofinančnih izdatkov v času vlade Roberta Goloba, ko so ti zrasli z 13,5 milijarde evrov leta 2022 na 17,8 milijarde evrov leta 2026. Po pričakovanjih bi morebitna nova oblast proračunsko ravnotežje iskala predvsem z omejevanjem javne porabe.

Poudarek na davčnih razbremenitvah in podjetništvu

Jedro predloga predstavljajo davčne razbremenitve ter spodbude za podjetništvo, še posebej med mladimi. Predlagatelji izpostavljajo potrebo po bolj odprtem in konkurenčnem okolju, kar vključuje tudi večjo vlogo zasebnega sektorja – zlasti v zdravstvu.

Posebno mesto ima tudi reforma zdravstvenega sistema, pri čemer predlagajo odpravo omejitev za delo zdravnikov ter večje sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem.

Predlagani ukrepi 

Predlagatelji so osnovali več skupin ukrepov:

  • Znižanje DDV na osnovna živila na 5 % ter energente na 9,5 %: Ukrep je namenjen neposrednemu znižanju življenjskih stroškov prebivalstva, zlasti pri osnovnih dobrinah, ter blaženju vpliva visokih cen energije na gospodinjstva in podjetja.
  • Znižanje dohodnine za oddajanje nepremičnin (15 %, za mlade 5 %): Cilj je spodbuditi oddajanje stanovanj na trgu, povečati ponudbo najemnih nepremičnin in hkrati mladim olajšati prve investicije v nepremičnine.
  • Uvedba razvojne kapice pri 7.500 € bruto plače: Ta omejuje višino prispevkov pri višjih plačah, kar naj bi povečalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zmanjšalo odliv visoko kvalificiranega kadra v tujino.
  • Prenova sistema normirancev in uvedba mikro s. p.: Poenostavitve za manjše podjetnike naj bi zmanjšale administrativna bremena ter spodbudile podjetniško aktivnost, zlasti pri posameznikih na začetku poslovne poti.
  • Uvedba študentskega samostojnega podjetnika z nižjimi prispevki: Namen je omogočiti študentom lažji vstop v podjetništvo in razvoj lastnih projektov že v času študija, brez visokih začetnih stroškov.
  • Ukinitev določenih prispevkov za dolgotrajno oskrbo: Predlog predvideva razbremenitev upokojencev in posameznikov z dopolnilno dejavnostjo (t. i. popoldanski s. p.), kar bi povečalo razpoložljivi dohodek teh skupin.
  • Možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu: Ukrep spodbuja starejše k daljši delovni aktivnosti, hkrati pa jim omogoča ohranitev polnih pravic iz pokojninskega sistema.
  • Začasna ustavitev izvajanja novega zakona o gostinstvu: Namenjena je preprečitvi dodatnih obremenitev gostinskega sektorja, ki se še vedno sooča s posledicami preteklih kriz.
  • Liberalizacija zdravstvenega sistema: Predvideva večjo vlogo zasebnega sektorja in odpravo omejitev za delo zdravnikov, kar naj bi prispevalo k krajšim čakalnim dobam in večji dostopnosti storitev.

Tudi politično sporočilo

Predlog ne predstavlja zgolj nabora ukrepov, temveč tudi jasno politično sporočilo. Nekateri predlagani ukrepi neposredno posegajo v ali razveljavljajo odločitve aktualne koalicije. Na primer, znižanje DDV je NSi predlagala že pred meseci, a sta ga zavrnila Gibanje Svoboda in Levica, medtem ko se je ideja v zadnjem času znova pojavila tudi v vladnih razpravah.

Podobno ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo predvideva tudi program SDS, kar nakazuje možnost širšega povezovanja na desnosredinskem političnem prostoru.

Temelj za prihodnje sodelovanje?

Čeprav je predlog formalno interventni zakon za blažitev krize, ga mnogi razumejo tudi kot izhodišče za oblikovanje prihodnje koalicijske pogodbe. V tem smislu predstavlja poskus konsolidacije političnega prostora zunaj obstoječe vladajoče koalicije ter hkrati ponudbo skupnega programa za morebitno novo večino.

Ali bo pobuda naletela na zadostno podporo, bo jasno že kmalu – odgovor je v rokah parlamentarnih strank.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike