Tuji mediji iz Slovenije predvsem o vsebinskih (ne)uspehih vrha EU-Zahodni Balkan. Janša: EK se ne bi smela vpletati v politične bitke

Slovenski mediji so o vrhu med EU in Zahodnim Balkanom, ki je potekal v torek in sredo na Brdu pri Kranju, pisali kot o neuspelem projektu, ki ga voditelji držav Zahodnega Balkana zapuščajo z mešanimi občutki. Več jih je naslovilo tudi vprašanje financiranja STA, ki da je na samem vrhu povzročilo veliko ostrih besed.

A zdi se, da so bili tuji novinarji mnogo bolj od slovenskih pozorni na samo vsebino in pisali bolj o pridruževanju Zahodnega Balkana k Evropski uniji, medtem ko se je poročanje pri nas vrtelo v glavnem okrog protestov.

Na portalu Euronews so opravili tudi intervju z Janezom Janšo, v katerem je premier Bruslju očital preseganje pooblastil in namignil na politično zlorabo sklicevanja na vladavino prava. Glede Zahodnega Balkana pa je dejal, da EU ne sme izgubiti zagona, saj bo drugače ta del Balkana dobil perspektivo v Kitajski, Rusiji ali Turčiji.

Voditelji članic EU in držav Zahodnega Balkana so včeraj na Brdu pri Kranju potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu, a bistvenih premikov za Albanijo, BiH, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo ni bilo. Predvsem ne v sami časovnici pridruževanja, ki so si jo omenjene države najbolj želele.

Ameriški mediji so se glede omenjenega vrha, ki se je odvijal v Sloveniji, razpisali o stališču ameriškega State Departmenta do izjave, ki so jo sprejeli voditelji EU. "Pozdravljamo izjavo EU o Zahodnem Balkanu. Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna Gora, Severna Makedonija in Srbija še naprej izražajo zavezo reformam. Ključnega pomena je, da jim vrata v EU ostanejo odprta," je na Twitterju objavil tiskovni predstavnik State Departmenta Edward Price.

Francoski mediji so pisali predvsem o tem, da balkanske države niso dobile striktne časovnice, ki so si jo želele, ter navajali izjavo Angele Merkel, da striktnega časovnega načrta ni podprla zaradi tega, ker morajo balkanske države najprej uresničiti vse zahteve EU. Izpostavljajo še, da je Slovenija ves čas podpirala vključevanje in priključevanje Zahodnega Balkana v EU ter da se je dogodek odvil v lepi renesančni utrdbi na Brdu.

Na portalu EUreporter so zapisali, da je kljub na Brdu podpisani deklaraciji opazna senca dvoma v to, da so balkanske države sposobne doseči priključitev. Na nemškem portalu DW so zapisali, da je velik uspeh srečanja že v tem, da je bila na njem prvič tudi Španija.

Na N1 Hrvaška so izpostavili besede bosanskega člana predsedstva BIH Željka Komšića, da je deklaracija Brdo za BIH dober kompromis. Član predsedstva BIH Milorad Dodik pa je dejal, da bo prinesla k razcepitvi BiH.

V The Brussels Timesu so se predvsem posvetili vsebini same deklaracije Brdo. Zapisali so, da kaže na to, da je EU delno požrla svojo besedo glede Zahodnega Balkana in na nek način potegnila ročno zavoro.

Na portalu Politico pa so se pričakovano predvsem posvetili svobodi medijev v Sloveniji in zapisali, da so se s tem ukvarjali tudi evropski voditelji, ki so bili na Brdu. Na portalu Irish times  so zapisali, da je bil vrh predvsem poskus Slovenije - zagovornice širitve in sedanje predsedujoče EU - ohraniti zagon za to tematiko, preden bo zadeva zdrsnila s seznama prednostnih nalog, ko bo januarja predsedovala Francija, ki je skeptična glede širitve.

Janša: Bruselj na področju vladavine prava presega pristojnosti

Portal Euronews je šel korak dlje in opravil intervju s predsednikom vlade Janezom Janšo. »Evropska komisija se s svojimi prizadevanji, da bi zagotovila spoštovanje temeljnih vrednot EU s strani držav članic, sama bliža kršitvi vladavine prava,« je v intervjuju dejal premier Janez Janša in Bruslju očital preseganje pooblastil in politično zlorabo pravne države.

"Imamo listino ZN o človekovih pravicah. Imamo evropsko listino o človekovih pravicah, a v jeziku politike, še posebej Evropskega parlamenta, lahko na ta seznam vsak doda, kar si pač želi. Zato je to politično zlorabljen izraz in uporabljen za politične spopade," je dejal.

Kot je nadaljeval, je Evropski parlament pač političen organ, a Evropska komisija se po pogodbi EU ne bi smela vpletati v politične bitke. V času, ko jo je vodil Jean-Claude Juncker, je temu še bilo tako, nato pa se je s prihodom Ursule von der Leyen to spremenilo. "Mislim, da je to blizu kršitvi vladavine prava, saj mora biti komisija pošten posrednik," je dejal Janša.

Glede odnosov EU z državami Zahodnega Balkana je Janša opozoril, da unija ni edini vlagatelj v regiji, ampak ima tekmece, kot so Kitajska, Rusija in Turčija. In medtem ko Unija svoj denar pogojuje s spoštovanjem evropskih standardov in izvedbo reform na področju vladavine prava, njene tekmice ne postavljajo nobenih pogojev.

Pogojevanje s strani EU je sicer po besedah Janše pravilno, a le, "če je luč na koncu predora". "Na naši strani je ena velika prednost: članstvo v EU. A če ta perspektiva ni resnična, izgubljamo zagon, in zdaj smo v ključnem trenutku."