Uredba o STA za davkoplačevalski denar omogoča tudi prosto dostopne vsebine. Nasprotniki vlade odločno proti

Uredništvo
Vir: zajem zaslona
Vlada je pripravila osnutek uredbe o opravljanju javne službe STA. Bistvena novost je, da bi STA v okviru državno plačane javne službe objavljala povzetke novic v slovenskem jeziku, ki bi bili jasno ločeni od celotnih novic, ki jih agencija prodaja medijskim in drugim naročnikom, in brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji.

Osnutek določa tudi financiranje javne službe STA, ki se po uredbi v primeru, če pogodba za leto 2021 ni sklenjena, plačuje tudi v skladu z uredbo. Določa tudi obvezno trimesečno poročanje Ukomu o izvajanju letnega poslovnega načrta. Posega pa tudi v opravljanje tržne dejavnosti.

Po mnenju STA, Društvu novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije želi vlada z uredbo zabiti še zadnji žebelj v krsto pred 30-letnico tiskovne agencije, uredba pa je po njihovem mnenju celo neustavna, ker naj bi posegala v avtonomno delovanje STA ter skušala obvoziti denar, zagotovljen z členom, "vrinjenim" v PKP7 paket. 

Pogledali smo, kaj je v sami uredbi zmotilo omenjene, da so se odzvali na tak način. Gre za vse večji nadzor ali le za določitev sivih con?

Uredba se nanaša na 4., 6. in 20. člen Zakona o STA. Vse stvari sprejet v uredbi smo razdelili v tri točke.

Povzetki novic jasno ločeni od celotnih novic, ki so namenjeni trženju


STA bo morala glede na osnutek vladne uredbe po novem na spletni strani pregledno objavljati povzetke novic v slovenskem jeziku, tako da so ti jasno ločeni od celotnih novic, ki jih agencija prodaja medijskim in drugim naročnikom, in brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji. Enako velja tudi za prevode povzetkov novic v angleškem jeziku, besedila radijskih novic, avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih in za vsebine o delovanju manjšin.

Nasprotniki uredbe menijo, da zakon o STA agenciji ne nalagala dolžnosti, da morajo biti posamezne informacije jasno ločene od drugih ali pa celo, da morajo biti objavljene v posebni rubriki na spletni strani.

Izvajanje tržne dejavnosti, ki niso v konfliktu interesov


STA bo glede na osnutek uredbe po novem lahko izvajala le takšne tržne storitve, ki niso v konfliktu interesov s splošno sprejetimi strokovnimi standardi za uresničevanje načel resničnosti, točnosti, objektivnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in javne odgovornosti pri opravljanju storitev javne službe STA.  Uredba naj bi bila po mnenju nasprotnikov sporna zato, ker določa, da ureja opravljanje javne službe, nato pa poseže na področje tržnih storitev. To, da določa česa STA ne sme izvajati pa naj bi bilo sporno, ker ni jasno opredeljeno kaj naj bi bilo prepovedano.

Poročanje Ukom-u na tri mesece


STA bo morala po vladni uredbi trimesečno poročati UKOM-u o izvajanju poslovnega načrta STA. V letni pogodbi določena letna višina nadomestila za javno službo bo ta izplačeval mesečno, glede na opravljen obseg storitev javne službe v preteklem mesecu. Če letna pogodba za leto 2021 ni sklenjena, se bodo storitve javne službe plačevale v skladu s 66. členom PKP7, zakona o STA in uredbo, v uredbi določa vlada.



Nasprotnike skrbi povečan nadzor Ukoma in njegovega direktorja nad neodvisnim javnim medijem, uredba pa naj bi omogočila tudi nadaljevanje izsiljevanja in izvajanja pritiska na STA. Po mnenju nasprotnikov sedmi protikoronski zakon tudi ne dopušča uvajanja in določanja novih oziroma dodatnih pogojev. To naj bi privedlo do nove neustavnosti, ki jo vladi očitajo že pri tem, ko se ne drži člena iz PKP7.


Spremenjeno nadomestilo za opravljanje storitev javne službe


Uredba tudi določa način določanja zneska za nadomestilo za opravljanje storitev javne službe. Določi se tako, da se posamezno poslovno leto določi v višini neto stroškov, ki nastanejo pri opravljanju storitev javne službe STA. Neto stroški se izračunajo kot razlika med celotnimi stroški, potrebnimi za opravljanje javne službe, in prihodki, ki so jih ustvarile storitve javne službe, ter presežki iz tržne dejavnosti STA.

Ob tem se med prihodke javne službe vključijo tudi dotacije ali druga namenska sredstva, ki jih STA pridobi neposredno ali posredno za financiranje razvoja svojega poslovanja iz državnih, lokalnih ali drugih javnih virov. Hkrati pa osnutek določa, da se nadomestila izplačujejo mesečno glede na opravljen obseg storitev javne službe v preteklem mesecu.



KOMENTAR: Uredništvo
Naredili bodo vse, da ostane kot je
Ključna sprememba v vladnem predlogu uredbe o STA je, da za davkoplačevalsko financiranje opravljanja javne službe državljani dobijo vsaj del vsebin - kratke povzetke novic - v prostem dostopu, torej ne za dodatno plačilo. Ker trenutno STA od države pobere denar za izvajanje javne službe (pripravo novic in drugih člankov za obveščanje o dogajanju v državi in izven nje), hkrati pa to še enkrat proda na tržišču kot zaprte medijske vsebine. Gre seveda za udobno pozicijo, kjer dvakrat pokasirajo za isto stvar in temu se noben direktor ne bi odrekel, sploh pa ne Veselinović. A razprava okrog uredbe seveda spet ni vsebinska, temveč se zamegljuje že z znanimi floskulami o "poseganju v avtonomnost in neodvisnost" Slovenske tiskovne agencije. Povedan odrugače, sporočilo je: vlada, daj denar, drugo pa te naj ne briga. Zato je pomembno, da koalicijska stran pri uredbi vztraja, ne glede na protiukrepe, ki bodo nedvomno siloviti. Vlada je pač tokrat prišla z rešitvijo, ki jo v mnogih pogledih lahko vidimo kot kompromisno, ki lahko preseka trenutni gordijski vozel blokade STA. A kot vidimo, bodo na drugi strani na okopih vztrajali do konca.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Verica Trstenjak: Slovenija potrebuje več odgovornosti, manj izgovorov
  • 21. 05. 2026
filmska_kamera.jpg
Življenje pod žarometi
  • 04. 05. 2026
Pisma bralcev kot poligon za ustvarjanje javnega mnenja – kdo v resnici drži pero?
  • 12. 03. 2026