Uslugo naj bi jim delal Janša, a na Novi univerzi pravijo, da jih je leva oblast preganjala kot Madžari Srednjeevropsko univerzo

Foto: Nova univerza
V sklopu šestega protikorona paketa je vlada predvidela tudi podaljšanje roka za izpolnjevanje pogojev za delovanje visokošolskih zavodov na drugo podaljšanje akreditacije. 

Nekdanji vodilni politiki šolskega resorja iz vrst Socialnih demokratov, prvi sindikalist šolstva Branimir Štrukelj in novinarji časopisov Delo in Dnevnik so v tem družno prepoznali kot uslugo "Novi univerzi", edini zasebni univerzi pri nas, ki so jo poimenovali "Jambrekova", ter jo ožigosali, da je "blizu SDS". 

V Novi univerzi se branijo, češ da sami ukrepa ne potrebujejo, opozarjajo pa na sistemsko in nezakonito diskriminacijo, ki so je sicer deležni.

Časopisa Dnevnik in Delo sta danes pisala, da je ukrep v šestem proti-koronskem paketu, ki določa, da se pogojev za ustanovitev Visokošolskega zavoda ne bi preverjalo pri prvem naslednjem ampak šele pri drugem podaljšanju akreditacije, pisan na kožo edini slovenski zasebni univerzi, Novi univerzi, s sedežem v Novi Gorici.

Pomoč zasebni univerzi ali splošno pravilo?


Na ta način se podaljša rok za izpolnjevanje zaostrenih pogojev za pridobitev akreditacije. Časnika namigujeta, da naj bi imela prav Nova univerza težave pri izpolnjevanju pogojev, s tem podaljšanjem pa naj bi ji vlada priskočila na pomoč. Univerzo imenujejo kar za "Jambrekovo" ter ji pripisujejo "bližino SDS".

Tako je Novo univerzo na Twitterju ožigosal urednik časopis Dnevnik, Darijan Košir:



V Štrukljevem Sindikatu vzgoje in izobraževanja predlagajo črtanje tega člena v imenu zagotavljanja kakovostnih visokošolskih programov. O prioritetah sindikata SVIZ smo sicer na Domovini pisali v torek.

K usklajenosti odzivov z leve pa sta prispevala tudi nekdanji minister za izobraževanje iz vrst SD-ja Jernej Pikalo ter njegov državni sekretar, Jernej Štromajer.



Na Novi univerzi so nad medijskimi insinuacijami ogorčeni. Zatrjujejo, da izpolnjujejo vse pogoje za akreditacijo, tudi zaostrene s konca leta 2016. Ne da bi jih vlada kakorkoli privilegirala, opozarjajo prav na nasprotno, proti njim so vlade praktično vse od ustanovitve leta 2008 ravnale protipravno ter nad Novo univerzo zakrivile tudi več kaznivih dejanj. Z vsemi sodnimi postopki je Nova univerza uspela.

Nova univerza, žrtev sistemskega protipravnega ravnanja oblasti


Zakon, pisan zaradi Nove univerze, vendar proti njej, pa je po njihovem mnenju zakon, ki je konec leta 2016 akreditacijske pogoje zaostril, s čimer so skušali doseči ukinitev Nove univerze. Kljub temu tudi zaostrenim standardom ustrezajo. Zaradi nezakonitih ravnanj in »represivnih ukrepov« s strani države so letos marca vložili pritožbo Evropskemu regulatorju ENQA in ta je oktobra slovensko agencijo pozval k zakoniti rešitvi zadeve v kontekstu nacionalnega in evropskega prava. ENQA je napovedala tudi prijavo Slovenije zaradi tega Evropski komisiji zaradi kršitve prava EU.

Kot dodajajo na Novi univerzi, so bili žrtev podobnega pregona s strani oblasti kot Srednje-evropska univerza. »Sistemsko represivno in restriktivno ukrepanje – zaradi sodnega varstva sicer neuspešno - zoper Novo univerzo, kot prvo zasebno univerzo na Slovenskem, je namreč identično tistemu, za katerega je bila pred kratkim zaradi postopanja proti Srednjeevropski univerzi (CEU) pred Sodiščem Evropske unije v zadevi C-66/18 obsojena Vlada Republike Madžarske.

Pri tem pa je treba poudariti, da pri sistemskem nezakonitem ravnanju zoper Novo univerzo, drugače kot na Madžarskem, ne nastopa samo oblast, ampak tudi državne univerze, ki preprečujejo zakonito članstvo Nove univerze v Rektorski konferenci, in celo Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Slednji začuda ne nastopa v obrambi akademskih, socialnih in delovno-pravnih pravic študentov, profesorjev in diplomantov slovenskih univerz, ampak v upanju, sicer nezakonitem in pravno neizvedljivem, da vanje poseže na arbitrarno represiven način.«

Predlog vlade v Novi univerzi podpirajo, kljub temu, da ga sami za svoje delovanje sicer ne potrebujejo. Aktualno ureditev pa sicer razumejo kot neskladno z načelom univerzitetne avtonomije, ker na protiustavni način preprečuje pobude za ustanavljanje novih slovenskih univerz.

KOMENTAR: Peter Merše
Z vsemi štirimi proti čemerkoli zasebnemu, še posebej, bognedaj, šolstvu
V Sloveniji, kjer je delež  zasebnih šol povsem na dnu Evropskih in svetovnih lestvic, smo do česarkoli zasebnega precej alergični. Še posebej to velja za vladajoče strukture tranzicijske levice, kamor spada tudi šolski sindikat. Ta, kot se je v tem koronačasu ponovno očitno izkazalo, bolj kot za dobrobit učiteljev skrbi za politične cilje – monopolizacijo v prid državnega šolstva, kjer ni praktično nobene konkurence. Glede na pomanjkanje zasebnih izobraževalnih zavodov v Sloveniji bi bilo verjetno prav razmisliti, kako olajšati možnost njihovega nastajanja, ne otežiti, seveda, ob doseganju zadostnih standardov. Sledeč besedam rektorja Nove univerze, dr. Mateja Avblja, gre znova za ideološki boj proti zasebnemu šolstvu. Da je tega levica vešča, najbolje priča že šest let neuresničena odločba ustavnega sodišča o financiranju zasebnih OŠ, ki izvajajo javno veljavni program, ki je v prvega pol leta na oblasti še ni realizirala tudi prva desnosredinska vlada v tem obdobju. Zanimivo je, kako so se slovenski levičarji zgražali nad Orbanovim "preganjanjem" "Soroševe" zasebne univerze na Madžarskem, bruna v lastnem očesu nočejo videti, kaj šele priznati. Medijske obravnave, kakršno je Nova univerza deležna v člankih Dela in Dnevnika, pa se ne bi sramovala tudi najbolj lojalna strankarska propagandna glasila.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike